Ljubljana - Prvega novembra bo začel veljati nov kazenski zakonik. O tem, kakšni bodo njegovi učinki, so mnenja različna, zagotovo pa bo šele njegova uporaba v praksi pokazala morebitne skrite pasti. Nekateri menijo, da jih ni veliko, drugi pravijo drugače.
V sredinem Delu smo objavili mnenji pravosodnega ministrstva in vrhovnega državnega tožilca Hinka Jenulla, svoji sta podala še sodnik in odvetnik.
Sodnik okrožnega sodišča v Mariboru Zlatko Dežman pravi, da prinaša nov kazenski zakonik izjemno veliko sprememb, vendar to ne pomeni, da te napovedujejo tudi temu ustrezno sorazmernost težav, ki naj bi jih zaradi tega imela sodna praksa. Kakšne teoretične in praktične probleme dejansko prinaša zakonik, bo lahko pokazala šele njegova praktična uporaba. O tem, da je veljavni kazenski zakonik bil potreben sprememb, po Dežmanovem mnenju ni bilo dvoma ne v teoriji in ne v praksi, saj se mora tudi kazensko pravo prilagajati spremembam v družbenem in političnem življenju. »Zakonske spremembe zakonika zahtevajo predvsem spremembe nekaterih pojavnih oblik kriminalitete in usklajene kazenskopravne odzive nanje v okviru EU. Že zgolj devet njenih direktiv prinaša nova kazniva dejanja v gospodarstvu, okoljevarstvu, zdravstvu, humanitarnem pravu, delovnih razmerjih in podobno. Nekatere spremembe pa so bile potrebne tudi zaradi spreminjanja klasične kriminalitete v domačih razmerah. Teoretična nesoglasja ob pogledih na tako kompleksen pravni fenomen, kot je kazenski zakonik, so samoumevna in dobrodošla, saj so znak razvoja kazenskopravne znanosti, njene senzibilnosti in zavzetosti ter tako vir napredka. Zato nekatere teoretične dileme še ne napovedujejo nujno identičnih problemov tudi v prihodnji sodni praksi,« meni Dežman.
Akademska razprava se bo nadaljevala
To pojasnjuje z dejstvom, da splošni del kazenskega zakonika še zdaleč ne prinaša kakšnih epohalnih sprememb, kot se morda zdi na prvi pogled, če za trenutek odmislimo nekatera nesoglasja, ki zadevajo spremembe pri kazenskih sankcijah. »To je razumljivo, ker se je naša kazenskopravna znanost tradicionalno razvijala pod vplivom nemške doktrine kot ene najbolj dognanih evropskih kazenskopravnih doktrin. Kazenski zakonik logiko sedanje ureditve zato le nadaljuje. Sedanji kazenski zakonik je evropsko povsem primerljiv in v postopku za pridruženo članstvo Slovenije EU ni bil deležen nobenih očitkov. Zato je kritika tako pozitivnopravne kot prihodnje ureditve v obrambi starega ali novega zakonika močno pretirana z namenom, da poudari predvsem kvalitativno razliko med obema zakonikoma. Takšna pa je v škodo obeh. Akademska razprava o ustreznosti novih zakonskih rešitev se bo seveda nadaljevala in tako pripomogla k večji jasnosti in spoznavanju dejanskih potreb po novih spremembah in njihovem razumevanju. To je nekaj povsem običajnega,« poudarja Dežman.
Pravi, da je za sodno prakso veljavni zakon dejstvo. Zato se bo z njegovo problematiko seznanjala sproti, ob reševanju posameznih zadev. Tožilski, odvetniški in sodniški poklic je ne glede na zakonske spremembe nujno vezan na nenehno strokovno izpopolnjevanje. »Proces spravnega presojanja namreč ni vezan le na zakon, temveč tudi na pravno znanost, na ustaljeno sodno prakso in na dejstva, od katerih je odvisna uporaba prava. Tako kot je sodna praksa sprejela za samoumevne nič manj obsežne zakonske spremembe, ki sta jih prinesla leta 1995 kazenski zakonik in zakon o kazenskem postopku, ter se jim prilagodila brez večjega šoka, bo sprejela tudi novi zakonik, ne glede na to, kako ga kdo ocenjuje,« meni okrožni sodnik Dežman.
Zakaj sploh novi kazenski zakonik?
Novega kazenskega zakonika ni ustrezno ocenjevati s stališča, ali gre za »dober ali slab« zakonski tekst, temveč je temeljno vprašanje, ali je sploh bilo treba uveljaviti nov kazenski zakonik, je prepričan ljubljanski odvetnik Emil Zakonjšek. Meni namreč, da ni tehtnih razlogov za tako temeljito, predvsem pa tako hitro spremembo izjemno občutljivega in pomembnega zakonodajnega področja, kot jo je izpeljal zakonodajalec.
»Veljavni kazenski zakonik je namreč sodoben zakonski akt, ki je povsem primerljiv z ureditvami v drugih evropskih državah. Prav tako ni bilo težav pri njegovi uporabi v praksi, zato je povsem nesprejemljivo, da je postopek sprejetja tako pomembnega predpisa od objave osnutka do začetka veljavnosti trajal samo leto in dvajset dni. Prav v načinu sprejemanja kazenskega zakonika, ki je po mojem mnenju nedemokratičen, vidim njegovo največjo pomanjkljivost. Osnutek je bil pripravljen v ozkem strokovnem krogu, razprave o njem tako rekoč ni bilo, pripombe pa se niso upoštevale, saj sprejeti zakonski tekst le minimalno odstopa od osnutka. Menim, da bi tako pomemben predpis moral biti sprejet po obsežni in vsestranski strokovni in javni razpravi,« poudarja Zakonjšek.
Prepričan je, da bodo prav zaradi neustreznega zakonodajnega postopka in zelo kratkega roka od sprejetja do začetka veljavnosti nastajali nepotrebni zapleti in težave v zvezi z njegovo uporabo, kar bi bilo mogoče večinoma odpraviti že v času sprejemanja, če bi se v razpravo lahko vključili strokovna in druga javnost. S tem bi se izognili številnim problemom, ki se bodo zdaj reševali v praksi, saj smo doslej spremljali predvsem polemike, ne pa poglobljenih in razumnih strokovnih razprav.
Sodniki, tožilci in odvetniki ne moremo biti ustrezno pripravljeni na novo materialno kazensko zakonodajo, saj je za to premalo časa, pravi Zakonjšek. V primerljivih evropskih državah tak projekt od sprejetja do začetka veljavnosti zakona traja kar nekaj let, kar dokazuje, kakšen pomen se daje takim spremembam ter kako jih je treba izvesti.
»Menim, da je najšibkejša točka novega kazenskega zakonika prav ta, da postopek sprejetja izkazuje popolno nezaupanje pravni stroki in strokovni javnosti. To pa pomeni, da se bodo slabosti in nejasnosti ter različne razlage nove ureditve začele razkrivati in razčiščevati med praktično uporabo zakonika, kar nujno pomeni, da bo nastajal zastoj pri delu in se bodo povečevali sodni zaostanki. Dejstvo je, da smo doživeli in preživeli že številne nepremišljene zakonske reforme, in vedno se je izkazalo, da povzročajo zaostanek pri tekočem delu, in tako bo nujno tudi pri uveljavitvi novega kazenskega zakonika,« trdi Zakonjšek.
Več v četrtkovi tiskani izdaji Dela!