Poveljnik občinski prostovoljnih gasilcev iz Lokovice in tamkajšnji predsednik krajevne skupnosti Boris Lambizer pravi, da višine škode, ki je nastala v njihovi vasi in tudi v občini Šoštanj po zadnjem neurju, še ne morejo oceniti, to bodo storili prihodnje dni. Do dveh hiš, ki ju ogroža zemeljski plaz, reševalci še niti niso prišli, zemljino so pod nadzorom geologov začeli strojno odstranjevati šele včeraj.
Lambizer pa je prepričan, da vsaj dveh hiš ne bo mogoče rešiti in bo treba stanovalce začasno preseliti v občinska stanovanja. Teh imajo v Šoštanju na voljo pet, vendar se izseljene družine za zdaj ne želijo preseliti vanje, dokler jim strokovnjaki ne bodo jasno povedali, da v svojo hišo ne morejo. Zato, je še povedal Boris Lambizer, ljudje ostajajo pri sorodnikih in prijateljih v Lokovici in v neposredni soseščini, saj želijo biti vsak trenutek blizu svojih domov. Upajo namreč, da jih bo mogoče rešiti.
Vsekakor pa je škoda v Lokovici in na drugih območjih v občini Šoštanj, ki jih je prizadelo neurje, saj je skupaj sprožilo kar 36 plazov, nekatere manjše pa niso še niti evidentirali, tako velika, da občina sama po mnenju župana Darka Meniha ne bo mogla sanirati škode, zato upa na pomoč države. Minister za gospodarstvo Matej Lahovnik, ki je poleg geologov in drugih strokovnjakov ter poveljnika Civilne zaščite Mirana Bogataja v soboto obiskal razdejano območje, je vaščanom obljubil pomoč države.
Razmere so se po hudem deževju umirile tudi v občini Velenje, kjer se je sprožilo 26 zemeljskih plazov v krajevnih skupnostih Pesje, Kavče, Podkraj, Podgorje in v zaselku Tajna. Predstavniki služb za zaščito in reševanje ter tudi predstavniki občine so bili ves čas na terenu in skušali pomagati občanom. Noben od sproženih zemeljskih plazov ne ogroža stanovanjskih hiš ali gospodarskega poslopja, prevozne so tudi vse republiške in javne ceste ter lokalne poti. Seveda pa je potrebna pri vožnji velika previdnost, saj so bankine teh cest zelo poškodovane.
Neurje je povzročilo precejšnjo škodo tudi v občini Šmartno ob Paki. K sreči za zdaj ni ogrozilo premoženja ljudi, povzročilo pa je veliko škode na tamkajšnjih cestah in cestni infrastrukturi. Najhuje je bilo na območju Hudega grabna, kjer se domačini še vedno bojijo za domove, če bi namočena zemlja pričela plazeti.
Iz ponedeljkove tiskane izdaje Dela