Zaradi pozebe državo prosijo za odpis prispevkov

Občine na Goriškem bodo škodo po pozebi prijavile na upravo za zaščito in reševanje. Veliko pridelovalcev namreč nima zavarovanih zemljišč, ker se jim to ne izplača, zato upajo na odpis ali znižanje prispevkov.

Občine Nova Gorica, Ajdovščina, Goriška brda, Miren-Kostanjevica, Renče-Vogrsko, Šempeter-Vrtojba in Vipava so se na sestanku na pobudo kmetovalcev, za katere je kmetijstvo edini vir zaslužka in so ob naravni nesreči izgubili ves pridelek, odločile za prijavo škode, čeprav država kmetijskim pridelovalcem ne poplačuje škode zaradi subvencioniranja zavarovalnih premij.

Odločitev občine utemeljujejo z dejstvom, da veliko pridelovalcev, ki so osebno zavarovani iz kmetijske dejavnosti, svojih zemljišč ni zavarovalo za primer pozebe in so ostali brez dohodkov za ohranitev in preživetje kmetijskih gospodarstev. Finančna uprava (Furs) ob naravnih nesrečah lahko odpiše ali zniža prispevke iz kmetijske dejavnosti, za kar pa mora biti škoda prijavljena in evidentirana v državnem spletnem programu Ajda.

Zavarovanje samo za točo in pozebo skupaj

»Občine moramo pred zbiranjem prijav pridobiti sklep uprave za zaščito in reševanje. Na podlagi tega lahko vnašamo škodo v za ta namen odprt program. Brez tega Furs nima podlage za odpis ali znižanje prispevkov. Samo ocena občinskih komisij namreč ni dovolj,« pojasnjuje Zdenka Kompare z novogoriške mestne občine: »Ker se je veliko kmetijskih pridelovalcev zanimalo za prijavo škode, smo v občinah začeli postopke, o našem predlogu pa se mora izreči tudi vlada. Upamo, da bomo pri tem uspešni in v kratkem sprejeli ustrezen sklep.«

Zavarovanje se pridelovalcem ne izplača, opozarja sadjar Tomaž Gregorič, ki ima ob potoku Lijaku proti Volčji Dragi 7,5 hektara nasadov jablan. Pozeba mu je uničila 95-odstotkov letine. Kmetje lahko zavarujejo nasade zgolj proti toči in pozebi hkrati.

»S protitočnimi mrežami imamo zaščiten skoraj celoten sadovnjak, zakaj bi ga torej zavarovali še proti toči?« se sprašuje Gregorič: »To ni logično. Poleg tega premija pomeni 30 odstotkov celotne vrednosti pridelkov in nam pobere precej zaslužka.« V primeru izgube celotnega pridelka, kmetovalci dobijo izplačanega manj kot polovico tistega, kar bi dobili ob normalni prodaji, saj zavarovalnice odbijajo nadomestila za stroške dela, ki ga zaradi nesreče kmetom ni treba opravljati, na primer obiranja, pravi Gregorič.

»Država subvencionira 40 odstotkov premije, toda to se upošteva pri naši dohodnini, kar je spet nečloveško. Upamo na znižanje prispevkov in odpis najemnin na zemljiščih, ki so v lasti sklada kmetijskih zemljišč. Prihodkov namreč ne bo,« je dejal Gregorič. Pri tem opozarja, da kmetje potrebujejo pomoč takoj in ne šele čez dve leti.

Največ škode na aktinidijah in hruškah

Občine so se za ukrepanje odločile po preliminarnem poročilu novogoriške enote Kmetijsko-gozdarske zbornice (KGZ), da je škoda v sadovnjakih zelo velika, a da je na drevesih vseh sadnih vrst ostalo nekaj pridelka tudi na najbolj kritičnih legah.

Največ škode je v nasadih aktinidije, kjer je pozeba na nizkih legah na okoli 20 hektarih pobrala skoraj ves pridelek. V hruškovih nasadih v spodnji Vipavski dolini je na 50 hektarih pridelka manj za približno 90 odstotkov, pri jablanah med 50 in 100 odstotkov, odvisno od sorte. »Na najbolj kritičnih legah je ostalo največ pet odstotkov plodičev, a še ti so poškodovani, zato ni jasno, kaj bo s pridelkom,« pravijo v zbornici.

Pozebel je tudi kaki. Na nizkih legah bo pridelek manjši za okoli 80 odstotkov. Bolje kaže v nasadih češenj in breskev, a kljub temu pridelka ne bo niti za petino normalne letine. Popolnoma so pomrznila drevesa orehov in okoli petina mladih oljk, ki so bile sajene lani. Čeprav so bile v vinogradih prizadete predvsem posamezne izpostavljene lege, so nekateri vinogradniki ostali brez celotnega pridelka. »V vinogradih, kjer je bila škoda ocenjena na do 20 odstotkov, je velika možnost, da bo trta vse nadoknadila,« pravijo v KGZ, kjer ugotavljajo, da na posevkih poljščin in zelenjave škoda skoraj ni več opazna, krompir, ki je bil najbolj prizadet, pa se je obrasel.