Tiskane izdaje
Trbovlje − Izbor kandidata za direktorja trboveljske Komunale se je sprevrgel v bitko, ki se bo po napovedih prvega nadzornika Komunale Iztoka Hribovška zaradi domnevnega prirejanja uradnih dokumentov in podtikanj ter neresnic končala s pregonom predsednika sveta delavcev Komunale Edvarda Juga in drugih akterjev. Opozarja tudi na poskuse vplivanja županje Jasne Gabrič.
V bitki za direktorja Komunale občina in podjetje ter politični podporniki neizbranega kandidata, dolgoletnega direktorja Komunale Milana Žnidaršiča, očitno ne izbirajo sredstev. Sklep nadzornikov Komunale, ki so z neodločenim rezultatom, pri katerem je pretehtal glas predsednika Hribovška, podprli Žnidaršičevega tekmeca Jožeta Pustoslemška, želi občinsko vodstvo izničiti s pomočjo instituta obvezne razlage, ki jo namerava spisati občinska statutarno-pravna komisija. Gre za »politični institut«, s katerim je mogoče razveljaviti sprejeti sklep nadzornikov in doseči, da nadzorni svet (NS) Komunale ne podpre nikogar od prijavljenih kandidatov in do ponovnega razpisa imenuje v. d. direktorja. Pustoslemška so s sklepom NS imenovali na seji 29. septembra, vendar Hribovšek tega, ali je pogodbo o zaposlitvi z izbranim že podpisal, za zdaj noče razkriti. Vztraja, da je postopek izbire Pustoslemška za direktorja legitimen, da ga je vodil neodvisni odvetnik NS in da bo storil vse, da vse vpletenim opere ime.
»Dokaz po metodi copy-paste«*
Hribovšek je po zapletu z imenovanjem direktorja Komunale postal tarča občinske politike, zaposlenih v Komunali in sveta delavcev Komunale, a pri tem pravi, da ima v rokah več dokazov o konstruktu, ki da se je zgodil po imenovanju direktorja: »Do 29. septembra je vse potekalo gladko. Vse sklepe NS smo sprejeli soglasno, nihče ni imel pripomb ali ločenih mnenj, niti pritožb ni bilo.« Očitki so se nanj usuli na seji občinskega sveta v začetku oktobra. Tam je Edvard Jug, tudi eden od dveh predstavnikov zaposlenih v NS, javnosti predstavil po Hribovškovih trditvah prirejene dokumente in lažne izjave, povezane s pravnim mnenjem odvetnika Saša Ostrožnika.
»Dopis je popoln konstrukt, sestavljen domnevno iz copy-paste elementov, glave in podpisa odvetnika, ni pa njegovo delo.« Hribovšek to dokazuje z izvirnim Ostrožnikovim podpisom, da »celotna prva stran ni njegovo delo, da celotna druga stran ni njegovo delo, tretja stran je delno njegovo delo (le označeno)«. Ostrožnik je tudi pisno potrdil, da je Komunali poslal le eno »kratko« mnenje, datirano avgusta in nevezano na kandidate za direktorje, saj ti tedaj še niso bili znani.
V postopek izbire direktorja Komunale je vse od začetka vpletena tudi županja Gabričeva, prvotno Hribovškova politična »šefinja«. S tem je po njegovem presegla vse pristojnosti, saj je NS zavezan izbiri najbolj kompetentnega kandidata, in ne politični izbiri ali pritisku občinske politike: »Najprej je bil njen vpliv usten, s prepričevanjem, namigi po SMS, kasneje s pritiski prek občine.«
Pravno mnenje pozneje
Na njeno stran se je postavil član NS Komunale Zoran Gračner, ki je po glasovanju o Pustoslemšku sejo NS predčasno zapustil; domnevno naj bi prav on kljub zavezi k molčečnosti obvestil Gabričevo o izidu 3 : 3. Po njegovem odhodu je Hribovšek doživel pogrom županje.
Gračner je v teh dneh statutarno-pravni komisiji dostavil tudi pravno mnenje odvetnika Stojana Zdolška, ki v ničemer ne pritrjuje izbiri NS. Ali je to mnenje za NS sploh zavezujoče? »Na 14. seji NS pred dvema tednoma smo ga kot prepozno dostavljenega zavrnili; ni ga bilo v gradivu. Ne vem, kako se je lahko zdaj znašlo v gradivu komisiji,« ugiba Hribovšek.
Gračner, ki je v NS na predlog Gabričeve, je menda poskušal zavajati tudi z datumom izteka Žnidaršičevega mandata. Hribovšek pojasnjuje: »Če bi bil ponovno imenovan Žnidaršič, bi bil pravi datum 18. november, v Pustoslemškovem primeru bi še naprej veljal nepravi − 8. november. Zaradi tega bi imela Komunala deset dni dva direktorja, kar ni dopustno. In to smo hoteli preprečiti.«
Gračner in Jug za naše klice včeraj nista bila dosegljiva, Hribovšek, ki bo o vseh domnevno kaznivih in drugih neustreznih dejanjih obvestil organe pregona, pa vztraja tudi pri preiskavi in pregonu osebne odgovornostih vseh vpletenih.
*kopiraj in prilepi
