Zaradi robota ZZZS spet toži celjsko bolnišnico

Celje – Robotske operacije, ki jih predvsem za zdravljenje raka prostate edina v Sloveniji izvaja Splošna bolnišnica (SB) Celje, so spet jabolko spora z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), kjer se sklicujejo na neupravičeno zaračunavanje doplačil. Toda v bolnišnici opozarjajo na nepravičen način financiranja operacij.

V obdobju, ko ZZZS ni priznal višje cene teh operacij, so v bolnišnici pacientom za tovrstne posege zaračunavali doplačilo v višini 1500 evrov. Pacienti so se strinjali z doplačilom, ne pa tudi ZZZS, ki zahteva nazaj 152.400 evrov. ZZZS je pacientom doplačila povrnil, nato pa za vsak primer zaračunanega doplačila robotske operacije SB Celje zaračunal 1200 evrov pogodbene kazni, kot je določeno v splošnem dogovoru. Ker jih bolnišnica ni plačala, so za prvih 42 primerov, za vsakega posebej, vložili tožbe. Prav vse je ZZZS tako na prvi kot na drugi stopnji izgubil, ker jim ni uspelo dokazati, da je bolnišnica to počela z namenom pridobitništva. Se je pa sodišče strinjalo z ZZZS, da bolnišnica tega ni počela upravičeno, vendar to ni bil predmet spora. ZZZS je letos na začetku leta vložil tožbo za 127 primerov skupaj, tako da bolnišnico zdaj toži za 152.400 evrov pogodbene kazni. Z višjim zneskom bo po morebitnem ponovnem neuspehu na prvi in drugi stopnji ZZZS lahko prišel tudi do vrhovnega sodišča.

Neenakost ali neprimerljivost

Njihova želja po zmagi je velika, tako da sta na včerajšnjem naroku na celjskem okrožnem sodišču pooblaščenki ZZZS Helenca Marija Benkovič in Tina Repanšek Felc nemudoma povedali, da poravnava ni mogoča. Direktorica celjske območne enote ZZZS Marina Senčar pa je za Delo že poleti povedala, da gre v tem primeru za višje cilje: »Osnovni cilj teh tožb ni izterjati pogodbene kazni od SB Celje, veliko bolj pomembno je, da preprečimo neupravičeno zaračunavanje doplačil zavarovanim osebam tudi pri drugih izvajalcih.«

Pooblaščenec SB Celje odvetnik Simon Krčmar je opozoril prav na to, da so nekateri drugi izvajalci zdravstvenih storitev prav tako zaračunavali doplačila za storitve, ki jih v celoti zagotavlja ZZZS, pa jih ZZZS ni tožil oziroma zahteval plačila pogodbene kazni. »Med takšne storitve spadajo tudi porodi. Ne glede na to so samo leta 2011 slovenske matere v postojnski porodnišnici za epiduralne analgezije in porode v vodi plačale 115.000 evrov. ZZZS ve za takšne razmere,« je na naroku povedal Krčmar.

Pričakovano sta pooblaščenki ZZZS nasprotovali vsemu, kar je povedal. Poudarili sta, da primerjanje različnih storitev med sabo ni primerno. »Predlagamo, da sodišče tega ne upošteva. Da se navajajo drugi izvajalci, ki s tem sporom nimajo nobene zveze,« je dejala Benkovičeva.

Bolje, a dražje

SB Celje je robota kupila za 1,7 milijona evrov svojih sredstev. Sprva jim je ZZZS robotske operacije plačeval po isti ceni kot klasične, od julija 2013 pa jim za vsako robotsko operacijo plača okoli 6400 evrov, to je 2400 evrov več od najdražje klasične ali laparoskopske operacije, ki jih opravijo v celjski bolnišnici. Toda cena klasične operacije v UKC Ljubljana je občutno višja in je takšna kot cena robotske operacije v Celju, je povedal Krčmar: »To je velika anomalija pri formiranju cen. Klasična operacija v Ljubljani ni popolnoma nič drugačna od tiste v Celju, pa popolnoma ničesar naprednega ni v njej v primerjavi z robotsko.«

Prav na nepravičen način financiranja so v SB Celje ves čas opozarjali in poskušali dokazati, da gre pri robotskih operacijah za napredno tehnologijo, ki je samo na prvi pogled dražja. Za državo je celo cenejša, saj se ljudje prej vrnejo na delovno mesto, krajše so ležalne dobe, manj se porabi zdravil, transfuzij. Senčarjeva je zapisala, da je to večinoma prihranek bolnišnice, in ne ZZZS, saj je večina pacientov starejših in upokojencev. Dodala je, da je metoda nedvomno naprednejša in prijaznejša do operirancev, ampak da to še ne pomeni, da jo bolnišnica lahko kar tako dodatno zaračuna, saj bi v takšnem primeru kmalu plačevali za vsako zdravstveno storitev.

Prihodnja obravnava bo konec januarja, ko bodo zaslišali direktorja SB Celje Marjana Ferjanca in Senčarjevo ter še nekaj prič.