Tiskane izdaje
Ravnateljica ljubljanskega Dijaškega doma Bežigrad Nataša Erjavec je za STA povedala, da je bilo nekaj izpisov na ta račun oz. da že vpisani dijaki niso prišli v dom. Bežigrajski dijaški dom ima sicer po njenih besedah srečo, da je trenutno še precej povpraševanja po bivanju v domu, tako da to številčno še ne vpliva tako zelo na oblikovanje skupin. Se pa nekoliko boji, kaj bo v prihodnje, ker se napovedujejo izpisi, če prej ne, bo na pomlad, ko se razmere na cestah izboljšajo, zagotovo velik padec vključenih, napoveduje Erjavčeva.
Zmanjšanje števila dijakov tudi v Dijaškem domu Vič
Trenutno je sicer dijaški dom poln, prostora je za okoli 360 šolarjev, vključene dijake pa imajo za zdaj razporejene v 12 vzgojnih skupin. Osip vpisanih dijakov bi se postopno lahko poznal na poslovanju dijaških domov, predvsem manjših, kjer lahko pride celo do ogrožanja obstoja posameznega doma, pravi Erjavčeva, ki je kot ravnateljica članica Skupnosti dijaških domov Slovenije.
Zmanjšanje števila že prejšnja leta vključenih dijakov opažajo tudi v Dijaškem domu Vič, pri čemer ravnateljica Branka Maher pravi, da večinoma starši oz. dijaki niti ne povedo vzroka za izpis, vedo pa, da se bodo nekateri vozili. Podobno je v Murski Soboti, kjer pet že prej vpisanih dijakov ni prišlo na bivanje v tamkajšnji dijaški dom, ravnateljica Antonija Berden pa natančnega vzroka za takšno odločitev ne pozna.
Ravnatelj Dijaškega doma Drava Maribor Ivan Sagadin letos opaža osip zanimanja za bivanje v domu. Dom Drava razpolaga s 160 sobami, trenutna zmogljivost doma pa je 370 dijakov, kolikor se jih je tudi vpisalo. Vendar pa je zaradi subvencij prevozov v dveh tednih odšlo že deset dijakov, vsaj toliko pa jih tudi že najavlja svoj odhod v naslednjem mesecu.
Opomini zaradi neplačila za starše
"Ta trend se utegne nadaljevati tudi v prihodnjih mesecih, ko bodo starši dobivali račune za bivanje v domu, ki znašajo 208 evrov mesečno, in tudi morebitni neplačniki opomine. Do sedaj tega ni bilo veliko, vendar se ob trenutnem gospodarskem stanju bojimo, da bo tega vedno več,"je STA pojasnil Sagadin. Ker prehajajo na dvoposteljne sobe, doma ta primanjkljaj dijakov ne bo preveč prizadel, ne vedo pa, kako bo naslednja leta.
Ravnateljica ljubljanskega Dijaškega doma Bežigrad Nataša Erjavec pa pravi še, da skušajo dijaški domovi državo prepričati, da so nekaj drugega kot t.i. boarding schools po svetu. Na območju bivše Jugoslavije je na tem področju specifika, in sicer to, da so dijaški domovi v desetletjih močno razvili domsko vzgojo.
"Mi močno pomagamo pri socialnih vprašanjih. Pogosto so domovi tisti, ki marsikateremu mladostniku omogočajo, da pride do izobrazbe, do katere v družinskem krogu ne bi mogel. Tu ne gre samo za spanje in prehranjevanje, ampak veliko več,"pravi Erjavčeva in izpostavlja pomoč na področju izobraževanja, učno pomoč, reševanje vzgojne problematike in socialnih stisk.
Z reorganizacijami bi izgubili prednosti šolskega sistema
Poudarja še, da tudi statistika učnega uspeha govori v prid dijaškim domovom. Dijaki, ki bivajo v domovih, v povprečju dosežejo letno tudi do štiri odstotke boljši učni uspeh, kot tisti, ki se šolajo od doma, je povedala Erjavčeva in dejala, da bi bilo škoda, da bi se z napovedanimi reorganizacijami izgubile te prednosti šolskega sistema.
Nov sistem subvencioniranja prevozov za dijake in študente uvaja splošno subvencionirano mesečno vozovnico. Cena vozovnice je odvisna od razdalje prevoza, znaša pa 20, 30 ali 50 evrov. Obenem sistem uvaja še možnost nakupa mesečne vozovnice za deset voženj, ki stane 15 evrov. Tako lahko dijaki in študenti, ki od kraja izobraževanja živijo več kot pet kilometrov, pri prevoznikih kupijo subvencionirano vozovnico za medkrajevni potniški promet. Če se izobražujejo v Ljubljani ali Mariboru, so na osnovi te vozovnice po novem upravičeni tudi do brezplačne vozovnice za mestni potniški promet.
