Zaradi Unesca turisti ne derejo v Idrijo

Slovensko rudarsko mesto v prvem letu po uvrstitvi v Unescovo druščino ni ne unovčilo ne iztržilo razvojno-tržnih možnosti, ki jih odpira vpis.

Objavljeno
27. junij 2013 10.47
bsa_dva knapa en hund
Blaž Močnik, Tolmin
Blaž Močnik, Tolmin
»Vpis na Unescov seznam je podoben najdbi živega srebra pred petstotimi leti. Kaj bi se zgodilo, če takrat to ljudi ne bi zanimalo? Ljudje se namreč še ne zavedajo, na kakšen način bi lahko izkoristili dano priložnost,« je kritično priznal idrijski župan Bojan Sever. »Občina lahko spodbuja, ne more pa ukazati. Koliko bomo zares iztržili od vpisa, je odvisno predvsem od lastne iniciative.« Sever je spomnil, da Unesco ni le stvar Idrije: »Ali je širša okolica tudi prepoznala zdajšnje turistične možnosti Idrije?«

»Idrijo bo treba bolj promovirati«

Direktorica idrijskega mestnega muzeja Ivana Leskovec po letu dni opaža, da so občani ponosni, da se je mesto znašlo v elitni družbi svetovnih znamenitosti, a v isti sapi dodaja, da vsi pričakujejo več. »Idrijo bo treba promovirati velik bolj intenzivno.« Zaznati je več individualnih gostov, ki mesto obiščejo izključno zaradi Unescove dediščine, medtem ko rudarska zapuščina še pogreša večje organizirane skupine. Da vpis na seznam sam po sebi ne zagotavlja turističnega navala, pove podatek, da je bil obisk muzeja do sredine junija celo za petino slabši kot v enakem obdobju lani. »Toda brez Unesca bi bilo še slabše,« vseeno ostaja optimistična Leskovčeva, ki je upad obiska pripisala tudi zelo slabemu spomladanskemu vremenu. Medtem obisk muzejskega rudnika v Antonijevem rovu ostaja na lanski ravni, ko se je v podzemlje podalo približno 16.000 obiskovalcev, je povedala Tatjana Dizdarevič iz rudnika v likvidaciji.

Postavili niso še niti table

Idriji se vsaj navzven ne pozna, da je Unescovo mesto. Tabla, ki bo opozarjala na to, je šele v izdelavi. »To je sicer manj pomemben del zgodbe. Najpomembneje je, da vsi skupaj še ne vemo, kaj bi zdaj z Unescom. Na državo, ki glede idrijske dediščine še marsikaj dolguje in jo Unesco celo zavezuje, ne gre preveč računati. Občinsko vodstvo ima kar nekaj idej, kar je dobro, do realizacije pa je še daleč. Gotovo gre za dolgoročnejši proces in škoda bi bilo, če bi ga zamudili,« je razmišljal ravnatelj tamkajšnje Gimnazije Jurija Vege Borut Hvalec.

V Slovenski turistični organizaciji poudarjajo, da je Idrija pri promocijskih in tržnih aktivnostih Slovenije deležna posebne pozornosti. »Turisti se za obisk znamenitosti odločajo tudi na podlagi tega naziva. Tako je na primer na uradnem slovenskem turističnem informacijskem portalu, ki je eno od najpomembnejših tržno-komunikacijskih orodij sektorja za turizem, Unescova dediščina uvrščena v posebni kategoriji, med njimi seveda tudi Idrija,« je pojasnila Livija Kovač Konstantinovič iz javne agencije SPIRIT Slovenija.

Še brez upravljavca

Leto stihijskega turističnega razvoja Idrije zaokroža to, da Unescova zapuščina nima še niti upravljavca. To bo državni Center za dediščino živega srebra Idrija. Čeprav ga je vlada ustanovila že pred dvema letoma, je šele zdaj v medresorskem usklajevanju gradivo za imenovanje treh predstavnikov ustanovitelja v svetu javnega zavoda. Na predlog kulturnega ministrstva jih imenuje vlada, so pojasnili na kulturnem resorju. Po naših informacijah bo center zares zaživel jeseni, ko bo po dejanski likvidaciji rudnika živega srebra poleg Unescove prevzel še nekatere druge funkcije.

Idrijski poslanec Samo Bevk je ob tem spomnil, da je v osnutku Nacionalnega programa za kulturo 2014-2017 kot ena ključnih nalog uvrščena prav dejavnost omenjenega centra, med 12 pomembnejših naložb v kulturne spomenike v državni lasti pa sodita tudi 4,6 milijona evrov vredna celostna prenova in oživitev zdaj propadajoče rudniške topilnice.