Tiskane izdaje
Odgovorni bodo rezerve iskali v obstoječih proračunskih postavkah in januarja prilagodili program sanacije. Bržkone pa je jasno, da bo morala državna tehnična pisarna vsaj del obstoječih gradbišč zapreti.
Če je vlada popotresni obnovi še julija potrdila po 5,5 milijona evrov za letošnje in prihodnje leto, je z nedavnim uravnoteženjem proračuna najprej odščipnila 1,5 milijona evrov, za naslednje leto pa kar štiri milijone. Župani občin Idrija, Tolmin, Kobarid in Bovec ter posoška poslanca so Židana opozorili, da država mora zaključiti obnovo v celoti.
»Država je ustanovila državno tehnično pisarno kot organ vlade, ki sanira naravno nesrečo. Naravna nesreča še ni bila sanirana, zato obnove ne moremo zaključiti na takšen način. Zavedamo se položaja, toda to je nesprejemljivo,« je bila jasna kobariška županja Darja Hauptman. Njen bovški kolega Siniša Germovšek je poudaril, da se začeta dela navkljub rebalansu, ki je kolač pomoči zmanjšal za več kakor 70 odstotkov, ne smejo ustaviti.
Odgovori šele po novem letu
Državna tehnična pisarna trenutno izvaja dela na 42 objektih, dokumentacija pa je nared za naslednjih 49. Kljub temu, da sanacija traja deveto leto - stala bo med 64 in 70 milijonov evrov -, je še vedno razseljenih 17 družin. S pogodbami v izvajanju in podpisanimi pogodbami za naslednje leto je višina obveznosti presegla štiri milijone evrov.
Vlada je rebalans potrdila, zato je minister Židan županom zatrdil, da bo resor iskal rezerve znotraj obstoječih proračunskih postavk in s prerazporeditvijo Posočju zagotovil denar. Odgovorni se bodo vnovič srečali po novem letu in s prilagojenim programom dorekli, kaj je v okviru obnove nujno dokončati in kaj lahko počaka na boljše čase.
V državni tehnični pisarni so poudarili, da je odločitev v rokah politikov.
»Gre za zelo neprijetno situacijo. Najbrž bo treba ustaviti del gradbišč, če pa tudi januarja ne dobimo dodatnega denarja, bomo morali ustaviti vsa gradbišča,« je priznal vodja pisarne Mitja Pekeč. Največjo težavo predstavljajo že podpisane pogodbe z izvajalci, ki zaradi obstoječega stanja v gradbeništvu ne morejo kreditirati države in počakati na zapoznelo plačilo.
»Delo na up ni možno, saj ne moremo pokriti niti materialnih stroškov. Povedati nam morajo, koliko denarja imamo na voljo vsaj za projekte v izvajanju,« je dejal Viktor Kravanja iz podjetja Renova. O morebitnih tožbah vsaj zaenkrat gradbeniki ne razmišljajo, četudi je denar iz naslova popotresne sanacije njihov glavni ali celo edini prihodek.
Več škode kot koristi
Varčevanje bo za seboj povleklo precej nepredvidljivih stroškov. Objekte bo namreč treba dokončati vsaj do faze, da se na njih ne bi delala škoda, in jih zavarovati ter varovati, stroški selitve občanov bodo večji, ker se bo obnova zavlekla, izvajalci del bodo prisiljeni odpuščati zaposlene, v najslabšem primeru jim grozi stečaj.
»Vsi ti dodatni stroški ne predstavljajo varčevanja. Izpostavlja se tudi neenakovreden položaj oškodovancev. Nekateri so zaradi čisto življenjskih zgodb dolgo čakali na obnovo, zdaj pa bi morali potrpeti še leto, dve ali celo še več,« še opozarja Pekeč. Trenutno v okviru popotresne sanacije obnavljajo tudi pet poslovnih objektov, kjer je delo moteno ali v celoti onemogočeno. Podaljševanje obnove bi pomenilo neposredno gospodarsko škodo.
