Zaradi vse večjih javnih izdatkov sodišče tehta ustavne pravice

Ljubljana – Sodbe ta teden najbrž še ne bo, saj je po skoraj triurni dokaj burni razpravi z diametralno nasprotnimi stališči obeh strank – sindikatov in vladajoče koalicije – sodišče vsem dalo še tri dni časa, da pisno in s številkami odgovorijo na vprašanja ustavnih sodnikov. Ker gre, kot je dejal predsednik sodišča Ernest Petrič, za »resne, če ne dramatične razmere«, so ustavni sodniki na javni razpravi vsem vpletenim postavljali dodatna vprašanja, saj so se tudi sami znašli pred prvovrstno pravno-ekonomsko dilemo.

Vlada – formalno pa državnozborska koalicija – referendum, za katerega so sindikati že zbrali potrebnih 40.000 podpisov, izpodbijata. Menita, da zaradi morebitnega padca reforme na referendumu ter finančno destabiliziranih pokojninske blagajne in proračuna država kot zakonska varuhinja pokojnin – razen z dodatnim zadolževanjem – ne bi več mogla opravljati svoje v ustavi zapisane socialne funkcije in izplačevati pokojnin, niti drugih socialnih pravic, ki jih varuje ustava. Zato referenduma o reformi ne more biti. »Gre za obrambo socialne države, socialnih pravic državljanov, ki bi bile lahko ogrožene, če bi šli na referendum in ne bi uspeli uveljaviti zakona,« je po razpravi pojasnil minister za delo Ivan Svetlik.

Bugarič: Gre za 
pomemben precedens

Sindikati so na nasprotni strani. Vladi očitajo, da je reformo pripravila na ekonomskih projekcijah, ki so negotove, vlada pa ima na voljo tudi druge instrumente za vzdržne javne finance in pokojninsko blagajno; recimo višje davke in socialne prispevke. Njihov zastopnik pravnik Bojan Bugarič je sodnike v uvodnem nagovoru opozoril, da »ne gre le za pokojninsko reformo, govorimo o prepovedi pravice do referenduma. Gre za pomemben precedens, saj prihajajo podobni referendumi s podobnimi finančnimi dilemami.« Vprašanje, o katerem mora ustavno sodišče odločiti, pa je po njegovem mnenju samo eno: »Ne razpravljamo o razmerah na finančnih trgih, temveč o tem, ali ustava vsebuje podlago, da ustavno sodišče v imenu ene ustavne pravice (do socialnega varstva in torej tudi pokojnin) lahko poseže v drugo ustavno pravico (do referenduma).« Namero politike, da prek ustavnega sodišča prepreči referendum, pa je označil za »nič drugega, kot da ustavno sodišče zvabi v politično polje razprave«.

Sistem vezne posode 
in ekologija

Prav vzročna povezava javnih financ – te se spoprijemajo s hudo finančno luknjo – z ustavno določenimi socialnimi pravicami in njihovim dejanskim obsegom izvajanja, kar bi bilo lahko ogroženo, je ključna dilema osmih ustavnih sodnikov, ki so postavljali vprašanja. Da je kavzalnost neposredna, neizbežna in da se bo pokazala že v nekaj letih, reforma pa je zato nujna, je tudi ključni argument koalicije, ki sta ga pred sodiščem zagovarjala Ivan Svetlik in minister za razvoj Mitja Gaspari.

Sindikati se s tem ne strinjajo. Ustavni sodnik Jan Zobec jih je zato vprašal, kako to, da trdijo, da finančne okoliščine in fiskalna vzdržnost niso ustavnopravno vprašanje. »Če denarja ni, so te pravice ogrožene,« meni Zobec. Bugarič mu je odgovoril, da neposredna in takojšnja vzročna zveza pri tem vprašanju še zdaleč ni dokazana. Za bolj plastično ponazoritev pa je ustavno sodišče vprašal, ali bi »ugriznilo tudi v to kislo jabolko« in prepovedalo celotne industrijske panoge, saj je za tudi te znano, da bodo čez 40 let povzročile podnebno katastrofo.

Svetlik je povezavo položaja javnih financ z ustavno pravico do pokojnin utemeljil s številkami. Povedal je, da proračun v pokojninsko blagajno že zdaj namenja 1.400.000.000 evrov na leto. Če reforme ne bo – proračunski izdatki za pokojnine pa se bodo zaradi demografije povečevali –, bodo ogrožene druge socialne pravice: štipendije, nadomestila za brezposelne in drugi socialni transferji. Na to je opozoril tudi Mitja Gaspari: »Če se bo rast BDP nadaljevala, kot se, bo treba zmanjšati druge izdatke.« Za pokojnine gre manj kot 11 odstotkov BDP, vendar se bo ta delež povečeval. »Če se bo povečal na več kot 11 odstotkov, bo breme za narodno gospodarstvo preveliko,« meni Gaspari. Če pa bi zvišali davke, bi povzročili dva odstotka nižjo rast BDP in dva odstotka več brezposelnih, in to v obdobju petih let. Več brezposelnih bi bilo po ocenah ministra Svetlika zaradi višjega socialnega prispevka, ki ga namesto reforme predlagajo sindikati, in sicer od 18.000 do 20.000.

Naslednja, tokrat zaprta seja sodišča, na kateri bi lahko odločili o usodi referenduma, bo 24. februarja.č.