Tiskane izdaje
LJUBLJANA – Premier Borut Pahor je na današnji tiskovni konferenci po seji vlade povedal, da ima Slovenija pomisleke o plačilu šestega obroka posojila Grčiji. Spomnimo, zjutraj je odjeknilo, da sta nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Nicolas Sarkozy Grčiji postavila ultimat. Grčija ne bo dobila niti centa evropske pomoči, dokler se ne bo izrekla, ali želi ostati v območju evra.
Križanič gre po pojasnila
Do zdaj je Slovenija izplačala Grčiji 233 milijonov evrov, naslednja tranša bi bila 29 milijonov. Ta pa ne bo izplačana, če finančni minister Franc Križanič ne bo dobil zadostnih pojasnil in zagotovil grških oblasti za naslednje varčevalne ukrepe.
»Ta posojila so zavarovanja, zato odpisa ne more biti. Odpis je mogoč le pri zasebnem posojilu. V primeru držav se lahko podaljša le rok odplačila,« je dodal Pahor.
Trudili smo se, a ...
Pahor je ob tem poudaril, da je se je tudi njegova vlada trudila reševati nastalo stanje pri nas, tako s pokojninsko reformo kot z zakonom o malem delu. Oba je sprejel parlament, padla pa sta na referendumih. Zato je pristavil: »Zaradi zavrnitve naših zakonov na referendumu mora imeti kdo moralnega mačka.«
Naredili so napako
Pahor je priznal napako celotne slovenske politike, ki je jeseni 2008 spregledala dogajanje v ZDA. »Storiti bo treba vse, da ostanemo v isti valutni skupini kot Nemčija in Francija. 15. septembra 2008 smo vsi voditelji strank državljanom obljubljali večjo blaginjo, ob tem pa spregledali krizo v ZDA.«
Slovenija v valutni vojni
Premier je tudi opozoril, da je duh ušel iz steklenic, Slovenija pa je zelo odvisna od zunanjega sveta, ki je v veliki dolžniški krizi. Kljub vsem težavam mora Slovenija narediti vse, da ostane v evrski valutni skupini, tudi za ceno tega, da sprejme izredno zahtevne pogoje. »To je priložnost in izziv erste klase.« Pahor si ne predstavlja, kako bi se Slovenija sama s svojo valuto znašla v valutni vojni.
Brez sprememb pogodbe ne bo šlo
Prepričan je, da bi bilo treba pospešiti integracijo znotraj Evropske unije. Povezovanje bo od držav terjalo večjo enotnost, usklajevanje politik ter nadaljnji ugriz v suverenost držav. Nujna bo tudi sprememba evropske pogodbe, ki pa mora biti postopna.
