Zaradi zveri obupali nad državo

Prebivalci imajo dovolj države, ki ne naredi nič, ko opozarjajo na velike probleme z zvermi.

Objavljeno
12. september 2014 10.35
Simona Fajfar, Sodražica
Simona Fajfar, Sodražica
Sodražica – »Že vrsto let opozarjamo, da se na podeželju problemi z velikimi zvermi stopnjujejo,« pravi Janko Debeljak, vodja kočevske kmetijsko-gozdarske zbornice (KGZ): »Vendar se na ravni države nič ne premakne.« Težava je, da so na eni strani raziskovalci, visoki funkcionarji in njihovi uslužbenci, varstveniki narave ter društva za zaščito živali, na drugi strani pa pravno podrejen realni svet podeželja.

»Letos sem imel na kmetiji, kjer se ukvarjamo z govedorejo, pet napadov volkov. Pokončali so mi tri živali, poškodovali pet, štiri krave pa so zaradi napadov abortirale,« opisuje škodo Jure Zidar iz Sušja. »Od leta 1990, ko je v resnici obstajalo sobivanje človeka in velikih zveri, gre samo še navzdol,« je prepričan Janko Debeljak. Sobivanja je vedno manj.

»Medved je bil pri Drobničevih na dvorišču in so teden dni klicali na 112, da imajo veliko zver na pragu,« razlaga Jože Marolt, član sveta kočevske KGZ in predsednik KS Velike Poljane. Pred časom v takšnih primerih ni bilo treba toliko čakati na intervencijsko skupino.

Poleg tega Marolt opozarja, da so odškodnine, ki jih od 17. julija ne izplačujejo več, ker ni denarja, nerealno nizke, še po ceniku iz leta 2008 oziroma 2009. »Za hektar zemlje, ki jo je uničil medved, dobiš – oziroma si dobil – 930 evrov, samo stroški sajenja koruze na njivi, ki je oddaljena en kilometer, pa znašajo 999 evrov,« pravi Marolt, ki se sprašuje, kako naj kmetje živijo od zemlje.

»Da se medved sprehaja pet metrov mimo hiše, ni normalno,« meni dr. Ivan Kos z biotehnične fakultete, ki je opozoril, da se prostor spreminja, zato ni mogoče sprejeti neke univerzalne rešitve. Toda zdaj je medvedov preveč, trdijo kmetje, predstavniki zavoda za gozdove pa dodajajo, da je uradno število še vedno od 450 do 550 osebkov. Vendar kmetje pravijo, da ni pomembno niti, če jih je 840, temveč da je treba s posegi v populacijo zmanjšati konflikte. Ali pa naj država, če ima kakšne posebne načrte s temi kraji in hoče, da ljudi tu več ne bo, to jasno pove.

Ker desetletna opozarjanja niso pripeljala do ustreznih ukrepov, ker lokalne skupnosti še vedno nimajo mehanizmov, da bi vplivale na razmere, pristojne ustanove pa odgovornost prenašajo druga na drugo, so v kočevski KGZS sklenili, da pogovorov, ki ne peljejo nikamor, ne bodo nadaljevali.

»Problem pa je, da se lahko zgodi, da bodo ljudje vzeli stvari v svoje roke,« pravi Franc Prelesnik, predsednik sveta kočevske KGZS. Ljudje, ki imajo opozarjanj ustreznih institucij dovolj, lahko pravico vzamejo v svoje roke. To pa pomeni, da zakonov ne bodo več spoštovali oziroma bodo območje obvladovali s svojimi sredstvi in s tveganjem. Zato, da ohranijo lastno varnost in varnost svojega premoženja, še dodajajo v kočevski KGZ.