Tiskane izdaje
Kot je danes na novinarski konferenci poudaril sekretar poslanske skupine Zares Marjan Jarkovič, je bila problematika pridobivanja zemljišča Srečka Lužarja na avtocestnem odseku mimo Trebnjega le priročen izgovor, zakaj se gradnja dolenjskega kraka avtoceste ni premikala, in sredstvo, s katerim se je pri gradnji gospodarske cone Dolenja vas izsiljevalo državo glede pridobivanja prostorskega akta.
To je razvidno iz dokumentacije, ki so jo v poslanski skupini Zares pridobili konec avgusta od občinskega svetnika Mirne Peči Primoža Novljana. Ta je v preteklosti sicer že večkrat zaman opozarjal na nepravilnosti pri gradnji dolenjskega kraka avtoceste.
Dokumentacija je po Jarkovičevih besedah tipičen primer stranpoti, ki so povzročile podaljševanje izgradnje avtocestnega križa in podražile njegovo izvedbo. Na zastoje pri gradnji dolenjskega avtocestnega kraka je po mnenju poslanske skupine Zares vplivala problematika izgradnje gospodarske cone Dolenja vas, ki je sicer še v teku. Gre za projekt občine Mirna Peč in zasebnih vlagateljev.
Iz pridobljene dokumentacije v primeru gospodarske cone Dolenja vas izhaja sum prisotnosti klientelizma, korupcije in medsebojnih povezav med različnimi nosilci gradnje, in sicer tako na lokalni kot na državni ravni, poudarja Jarkovič. Izkazan je tudi sum kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja in ponareditve uradnih listih. "Zato pričakujemo, da bo primer doživel epilog pri organih pregona," je poudaril Jarkovič.
Občina Mirna Peč je v sodelovanju z nekaterimi zasebniki ustanovila družbo PLC (občina ima v njej manjši lastniški delež), katere namen je izgradnja gospodarske cone. Kot poudarja Jarkovič, ki povzema ugotovitve Novljana, je prišlo v zvezi s tem do nepravilnosti tako pri pridobitvi ustreznih podlag za ustanovitev družbe kot pri spremembi družbene pogodbe, pri čemer so pomembno vlogo igrali predvsem lokalni funkcionarji, med drugim tudi župan Mirne Peči Zvonko Lah, sicer zdajšnji poslanec SDS.
"Problem je, da družba PLC nima zadostnega kapitala, občina pa je zato mimo veljavne zakonodaje nase prevzela bremena, ki bi jih morala nositi družba," je pojasnil Jarkovič. Dodal je, da je iz dokumentacije razvidno, da so breme izgradnje premostitvenih objektov na avtocesto hoteli prevaliti na Dars, kar pa jim ni uspelo.
Poslanec Zaresa Franci Kek je v zvezi z gradnjo dolenjskega kraka opozoril tudi na dogovore nekaterih gradbenih podjetij, med drugim družbe SCT, za padec razpisov, ki jih je bilo nato treba ponavljati. S tem so si podjetja pridobivala čas, ko denimo niso imela dovolj mehanizacije, da bi začela z deli. "Lužar ni glavni krivec za dolgotrajno gradnjo dolenjskega avtocestnega odseka," je poudaril Kek.
Poslanska skupina Zares bo ob posredovanju pridobljene dokumentacije parlamentarni preiskovalni komisiji in komisiji za preprečevanje korupcije znova preučila tudi zakonodajo, ali ima ta ustrezne dokumente za izvajanje nadzora nad zakonitostjo dela lokalnih oblasti.
Kek je Slovenijo sicer označil za rekorderko po trajanju gradnje avtocest in po cenah gradnje. Medtem ko je v starih članicah EU za en kilometer avtoceste treba v povprečju odšteti 7,6 milijona evrov, v novih članicah pa 9,6 milijona evrov, kilometer avtoceste v Sloveniji stane kar 17,5 milijona evrov.
