Tiskane izdaje
Ljubljana - Poslanci Slovenske demokratske stranke in Slovenske nacionalne stranke so pozvali Iva Vajgla k odstopu z mesta predsednika odbora za zunanjo politiko državnega zbora Republike Slovenije. Svoj poziv utemeljujejo na Vajglovi izjavi, ki jo je kot funkcionar Državnega zbora podal 10. 12. 2008, ob uradnem obisku pri predsedniku Odbora za zunanjo politiko srbske skupščine, gospodu Dragoljubu Mičunoviću. Omenjena izjava, po mnenju poslanskih slupin SDS in SNS, vsebuje zagotovili o ureditvi statusa in izplačilu odškodnin osebam brez urejenega statusa v Republiki Sloveniji, t.i. "izbrisanim". V Zaresu poziv k odstopu ocenjujejo kot "neutemeljen".
Vaglova izjava naj bi bila sporna predvsem zaradi razhajanja z referendumsko odločitvijo ljudstva iz leta 2004, ki se je s 95% večino vseh, ki so glasovali, izreklo proti reševanju vprašanja t.i."izbrisanih" z izdajanjem odločb neposredno na podlagi odločbe ustavnega sodišča. Prav tako naj bi bila izjava, po mnenju poslanskih slupin SDS in SNS, v neskladju z mnenjem mnogih uglednih slovenskih strokovnjakov s področja ustavnega prava, ki je utemeljilo dejstvo, da je izdajanje odločb t.i. »izbrisanim« brez ustrezne zakonske podlage ustavno pravno izjemno sporno. Izplačilo odškodninskih zahtevkov, ki niso omejeni z zakonom, bi imelo po njihovem mnenju velike in nepredvidene obremenitve državnega proračuna, s čimer bi bila ogrožena najbolj ključna področja socialne države, kot so: zdravstvo, šolstvo in skrb za starejšo populacijo. Po dosegljivih podatkih nobeden že vloženi odškodninski zahtevek ni nižji od 10.000 evrov, najvišji pa
znaša 559.172 evrov. Trenutno je vloženih 25 odškodninskih tožb. "V poslanskih skupinah SDS in SNS se zavzemamo za spoštovanje ustavnih odločb in iz njih izhajajočih pravic, vendar menimo, da je mogoče najti bolj konstruktivno in bolj primerno rešitev, ki ne zahteva okrnitve kakovosti življenja slovenskih državljanov," so napisali v javnem pozivu.
Vajglova napoved izplačila odškodnin v Beogradu naj bi imela, po mnenju poslanskih skupin SDS in SNS, poleg velikih materialnih tudi izjemno negativne politične posledice, zlasti z vidika odnosa do vseh, ki so sodelovali pri osamosvojitvi države Slovenije in še posebej tistih, ki so s svojim zdravjem in življenjem za samostojno Slovenijo plačali najvišjo ceno.
Kot predsednik Odbora za zunanjo politiko Državnega zbora Republike Slovenije brez pooblastila Državnega zbora Vajgl po njihovem mnenju ne bi smel podajati izjav ali stališč, ki zavezujejo Republiko Slovenijo, obenem pa bi se moral zavedati tudi neprimernosti ter samovoljnosti odpiranja in napovedi reševanja občutljive teme t.i. »izbrisanih« v Beogradu, so zapisali v javnem pozivu k odstopu, ki sta ga podpisala vodji poslanskih skupin Jože Tanko in Zmago Jelinčič Plemeniti.
Zares: Zahteva po odstopu Vajgla neutemeljena
V poslanski skupini Zares so današnji poziv poslanskih skupin SDS in SNS predsedniku parlamentarnega odbora za zunanjo politiko Ivu Vajglu, naj odstopi, označili za neutemeljen, z njim pa naj bi si opozicijski poslanci "na znan način in z znanimi temami" nabirali politične točke.
V poslanski skupini Zares so poudarili, da je bil Vajgl v Beogradu kot predsednik OZP prisoten kot udeleženec konference na temo Srbija, socialni dialog v regijah in regije v dialogu. Obisk srbske prestolnice zunaj okvirov uradnega potrjenega obiska oz. mednarodne dejavnosti DZ pa je izkoristil še za neuradne pogovore s predstavniki srbskih političnih oblasti in strank.
V pogovoru z Mičunovićem Vajgl po navedbah PS Zares tako ni nastopal kot poslanec DZ, še manj pa kot uradni predstavnik Slovenije s polnimi pooblastili za pogajanja o morebitnih mednarodnih pogodbah oz. mednarodnih obveznostih Slovenije. Šlo je za pogovor zasebne narave in ne za uradni del obiska na konferenci v Beogradu, so v PS Zares poudarili v sporočilu za javnost in dodali, da je zaradi tega zahteva po odstopu Vajgla s funkcije predsednika OZP neutemeljena.
Obenem so v PS Zares še pojasnili, da je Vajgl v pogovoru z Mičunovićem povedal zgolj to, da so se stranke nove koalicije soočile z vprašanjem t.i. izbrisanih, ter da so v koalicijski pogodbi zapisale, da bo ta vlada uresničila odločbo ustavnega sodišča in to v celoti. V zvezi z odškodninami pa je zgolj ponovil že večkrat izraženo pravno mnenje.
Poudarili so tudi, da predstavnika srbske tiskovne agencije Tanjug na omenjenem srečanju sploh ni bilo, iz česar po njihovem izvirajo tudi nekatere netočne navedbe izjav.
V PS Zares so še predlagali, da se v primeru, če kdo meni, da je bila udeležba Vajgla na konferenci v Beogradu v nasprotju s poslovnikom in pravilnikom, o tem opravi razprava v okviru kolegija predsednika državnega zbora, ki je za to edini pristojen. Hkrati pa so izrazili polno podporo Vajglu pri nadaljnjem opravljanju funkcije predsednika OZP.
Jelinčič: Vajglova izjava v Beogradu negira slovensko samostojnost
Izjava predsednika odbora DZ za zunanjo politiko Iva Vajgla v Beogradu, da bodo imeli izbrisani v Sloveniji zagotovljen in urejen status, obenem pa tudi, da jim bo izplačana odškodnina, je nedvomno razburila slovensko javnost, je dejal vodja PS SNS Zmago Jelinčič. Če to namerava narediti "levi trojček", naj to plača iz svojih žepov, je zatrdil.
"Še posebej zato, ker naj bi bilo, kot kaže, nagrajenih tistih 12.000 špekulantov, ki si niso želeli urediti slovenskega državljanstva in so bili proti samostojnosti Slovenije," je poudaril Jelinčič in dodal, da je to v nasprotju z vsaj "200.000 drugimi, ki so to zadevo uredili takoj od začetka osamosvojitve".
Slovenija je imela po Jelinčičevem mnenju v tistem času izredno dobro zakonodajo in ni kršila nobene od človekovih pravic. Kasneje, pri bivši ZLSD pa je, pravi Jelinčič, zrasla ideja, da bi bilo lepo dobiti dodatnih 12.000 volivcev. Za ustavno sodišče prvak SNS še vedno sodi, da je "bolj politična organizacija kot kaj drugega, ker si lasti preveč pravic". Državni zbor ima pravico spreminjati ustavo, ne pa ustavno sodišče, je zatrdil.
"Ravno tako si je mnogo preveč pravic vzel tudi Vajgl, ki je v Beogradu kot predsednik odbora za zunanjo politiko izjavil predsedniku odbora za zunanjo politiko srbske skupščine Dragoljubu Mičunoviću, da bodo zadeve urejene in izplačane odškodnine," je poudaril in dodal, da je najvišja odškodnina okrog 600.000 evrov, in če se to pomnoži z 12.000, je to po Jelinčiču ogromno denarja.
"To bi bila popolna negacija slovenske osamosvojitve in vseh tistih, ki so žrtvovali življenje za to," je opozoril Jelinčič in dopustil možnost, da je bila pri izbrisanih morda storjena kakšna krivica, zato poslanska skupina (PS) SNS po njegovih besedah zastopa stališče, da je treba obravnavati tematiko izbrisanih "od osebe do osebe".
