Tiskane izdaje
Bled – Čeprav so bivaki v gorah namenjeni zgolj planincem, ki so se znašli v težavah in potrebujejo zavetje, v njih vse pogosteje prespijo tuji planinci, ki se vanje ne zatečejo zaradi zavetja, ampak zato, ker je prenočišče brezplačno. Pristojni za ukrepanje nimajo zakonske podlage in tistih, ki zlorabljajo gostoljubnost bivakov, ne morejo preganjati.
Naravovarstveni nadzorniki v TNP (skupaj imajo 18 nadzornikov) nimajo zakonske podlage, da bi preganjali tiste, ki tudi po več dni bivajo v katerem od bivakov v gorah. Ti so namenjeni predvsem temu, da omogočajo zavetje, tudi prenočišče, in so načeloma odprti za vse, je povedal Sašo Hrovat, vodja naravovarstvene službe v TNP. Planincev, ki bivake izkoriščajo za spanje v gorah, ne morejo preganjati, lahko ukrepajo le proti kršiteljem, ki ob bivakih postavijo šotore, je dodal. Če bi planinci pospravili za seboj in bi bivak pustili v enakem stanju, kot so ga dobili, ne bi bilo težav, toda v planinskih organizacijah ugotavljajo, da se sedanja ureditev zlorablja. »Bivaki so poleti polni, v njih pa bivajo predvsem tujci, ki se izogibajo prenočevanju v planinskih kočah,« je dejal Matjaž Šerkezi iz GRZS. »Bivak je postavljen za nujne primere, ne pa za prenočevanje. Občasno jih med reševalnimi akcijami uporabljamo tudi gorski reševalci,« je dodal in še ugotovil, da se, »čeprav imajo bivaki določen namen, ukrepati ne da«. Oskrbniki lahko bivak zaklenejo, a zaklenjen bivak ne pomaga prav nič, je še dejal Šerkezi.
Kakšen je smisel zaklenjenega bivaka?
Oskrbnica bivaka pod Špikom Mihaela Oman iz Planinskega društva Gozd - Martuljek je povedala, da bivak zaklepajo in je za zdaj po podatkih PZS edini zaklenjeni bivak v Sloveniji. »V bivaku so pogosto prenočevali češki alpinisti, vendar za seboj niso pospravili,« je o vzrokih za zaklepanje bivaka povedala Omanova. Zimska soba je kljub temu odprta, saj so pred leti, ko je bila zaprta, vanjo vlomili in je nastala precejšnja škoda. Ključ izročijo vsakemu, ki ga želi, je še povedala Omanova in ocenila, da bivake za prenočevanje izkoriščajo takšni, ki »nimajo smisla za naravo in ne znajo prepoznati njenih lepot«.
Tudi v PZS ugotavljajo, da nekateri planinci bivake izkoriščajo za prenočevanje v gorah, čeprav so temu namenjene planinske koče. Dušan Prašnikar iz PZS je pri tem še dodal, da po njihovem mnenju namensko hodijo spat v bivake predvsem češki planinci. Koliko prenočujejo v bivakih, težko ocenijo, saj bi lahko o tem sodili zgolj po vpisih v vpisne knjige v bivakih, vendar se vsi, ki tamkaj prenočijo, ne vpišejo. Kljub vsemu razmere niso alarmantne, so pa problem, je dejal Prašnikar.
Uši, bolhe in ovce
Gorski reševalec in vodnik Klemen Volontar je povedal, da so predlanskim neznani planinci pustili odprta vrata bivaka IV na Rušju. Tja so prišle ovce in za seboj pustile pravo razdejanje. Bivak so nato zasilno uredili, a so lani v njem odkrili še uši in bolhe. Vso opremo koče skupaj z žimnicami so morali iz bivaka odstraniti in so v njem ostale le še gole deske, tako da zdaj bivak ne zagotavlja udobja, ampak le zavetje.
V Zgornji Krmi je pred kratkim štiri dni zapored opazoval, kako na istem mestu šotorijo Čehi, je dejal Volontar. Po tem, da je bil tamkaj vsak dan šotor drugačne barve, sklepa, da so bili ti planinci med seboj povezani in so si izmenjevali informacije o kotičku za prenočevanje, ki je varen pred očmi nadzornikov. Po njegovih besedah so najbolj priljubljene točke za prenočevanje v gorah ob jezerih, kjer si svoj prostor za kampiranje nevestni planinci uredijo tudi tako, da posekajo ruševje. Dodal je še, da je pred časom med umivanjem (s šamponom) v enem od visokogorskih jezer zmotil izraelskega planinca, ki pa se je na opozorila, da se to ne sme delati, le požvižgal.
