Tiskane izdaje
Ljubljana – Študentje se te dni spopadajo s še zadnjimi izpiti, hkrati pa se z enim očesom že spogledujejo z novim študijskim letom. Začetek predavanj pomeni tudi začetek vsakoletnih študijskih stroškov. Stanovanje, prevoz, hrana, knjige, potrdila, vpisnine ...
Študij v Sloveniji naj bi bil zastonj, a še zdaleč ni tako. Vsi stroški, ki jih potegne za sabo, namreč močno obremenijo denarnice vseh znanja željnih študentov oziroma, bolje rečeno, njihovih staršev.
Oktober in z njim novo študijsko leto se nezadržno bližata, prav tako kot številni stroški – študentje na to velikokrat pozabijo – ki jih študij prinaša. Položnice, ki jih dobijo ob vpisu in se začno nabirati vsak mesec, jih počasi postavijo na realna tla. Zastonj študij ni poceni.
Študij v glavnem mestu stane
Dvaindvajsetletna Anja iz Prekmurja študira na Fakulteti za socialno delo na Univerzi v Ljubljani. Veseli jo delo z ljudmi, ki so tako ali drugače marginalizirani, doživljajo stiske zaradi različnih predsodkov, nimajo družbene moči, nimajo socialne mreže ali so v finančni stiski. A socialno delo je mogoče študirati le v Ljubljani. Anja je tako s svojimi starši obsojena na precej visoke mesečne stroške, ki vključujejo bivanje v prestolnici, prevoz iz domačega kraja in vsakodnevne potrebe, kot sta hrana in občasna kavica. »Zagotovo je velik strošek študenta ta, da si mora plačati bivanje, hrano in prevoz, če želi študirati, pa študij ni v njegovem domačem kraju,« iz lastnih izkušenj pove Anja.
Vpis je dodaten strošek
Vpisnine na dveh največjih slovenskih univerzah, v Ljubljani in Mariboru, same po sebi niso tako visoke, a nabreknejo, ko prištejemo različne prispevke in obveščanja po sporočilih SMS.
Ljubljanskega študenta bo tako vpis v prvi letnik stal 28,48 evra, v nadaljnje pa 20,19 evra. Mariborskega študenta pa bo vpis v prvi letnik stal 20 evrov, vpis v višji letnik pa je nekoliko cenejši, 15 evrov. Fakultete študentom ob vpisu rade zaračunajo še najrazličnejše stroške, ki lahko, odvisno od šole, znašajo še dodatnih trideset, petdeset ali sto evrov.
Sto evrov za e-gradivo
Prispevek za kritje stroškov študijskega in strokovnega informiranja študentov, prispevek za e-gradivo, prispevek za dejavnost posamezne fakultete, obveščanje SMS ..., vse to so prispevki, ki bi se jim študenti najraje izognili. Eden izmed njih, prispevek za e-gradivo, ki sicer ni nujen, ampak priporočljiv, stane študenta na katerikoli izmed univerz, reci in piši, sto evrov. Precej draga so tudi razna potrdila. Za izpis indeksa, torej za en list papirja, bo študent na Univerzi v Ljubljani odštel pet evrov. Če potrebuje več kopij, se znesek sorazmerno poveča. Vpis v prvi ali nadaljnji letnik je tako lahko precejšen zalogaj.
Stroški se naberejo
Triindvajsetletna Klementina, prav tako Prekmurka, medtem končuje študij na Pedagoški fakulteti v Mariboru. Za študij v Mariboru se je odločila, ker je bliže njenemu domu in cenejši kot v Ljubljani. A ima kljub temu precej stroškov: »Ker grem vsak teden domov, potrebujem denar za prevoz, potem za bivanje v stanovanju, seveda tudi za hrano, poleg tega se naberejo še študijski stroški, od kopiranja do izdatkov za različno gradivo, saj moja smer študija zahteva veliko pripravljanja za pouk.«
Kljub temu Klementina ugotavlja, da si je študij v Mariboru lahko privoščila, a brez staršev seveda ne bi šlo. Tako nam na mariborski univerzi na vprašanje, ali je študij predrag, odgovarjajo, da težav s plačili za zdaj niso imeli.
Od rektorja Univerze v Ljubljani Radovana Stanislava Pejovnika pa odgovora do konca redakcije nismo prejeli, saj je po besedah odgovornega za stike z javnostjo precej zaseden. Precej zasedeni pa so tudi starši, ki podpirajo svoje študente. In to z delom.
Je študij še naložba
