Zaupanje v politiko upada

Če bi bile volitve to nedeljo, bi največ tistih, ki bi odšli na volišča, glasovalo za SDS Janeza Janše, in sicer 18,1 odstotka. Za Pahorjeve Socialne demokrate (SD) bi glasovalo 7,2 odstotka vprašanih.

Objavljeno
04. februar 2011 14.06
Marko Jakopec, notranja politika
Marko Jakopec, notranja politika
Ljubljana - Na tretje mesto bi se s 6,5 odstotka uvrstil Desus, na četrtem in petem mestu sta LDS in SLS (za obe bi glasovalo 3,5 sodelujočih v anketi. SNS bi podprlo 3,2 odstotka glasov, Zares 1,2 odstotka, NSi pa le dober odstotek volivcev. To so podatki iz raziskave, ki jo je opravila Fakulteta za uporabne družbene študije v Novi Gorici. Rezultati tudi kažejo, da 27,1 odstotka sodelujočih v anketi ne bi volilo nobene izmed strank, 10,1 odstotka pa sploh ne bi šlo na volitve.

Februarska raziskava Slovenski utrip, ki jo vsak mesec izvaja novogoriška Fakulteta za uporabne družbene študije, je tokrat pokazala zelo visoko stopnjo nezaupanja ne samo v vlado, ampak tudi v politiko. Izkazalo se je, da skoraj tri četrtine vprašanih (74 odstotkov) ne podpira vlade oziroma jo podpira komaj petina vprašanih (20 odstotkov), je na včerajšnji predstavitvi povedal Matej Makarovič.

Da so potrebne večje spremembe slovenske ustave, meni 48,4 odstotka vprašanih, da sploh niso potrebne, jih ocenjuje 13,3 odstotka, za manjše spremembe pa se je izreklo 30 odstotkov vprašanih. Za referendum o zakonu o malem se je izrekla več kot polovica vprašanih (55 odstotkov), proti jih je 36 odstotkov, devet odstotkov pa o tem še nima izoblikovanega stališča. Da zakona o malem delu na referendumu ne bi podprli, je zatrdilo 47 odstotkov vprašanih, 37 odstotkov pa jih je napovedalo, da bi glasovali za zakon.

Avtorji ankete so sodelujoče tudi vprašali, kako ocenjujejo odločitev premiera Boruta Pahorja, da na poziv računskega sodišča ne bo zamenjal finančnega ministra Franca Križaniča. Da je v tem primeru premier ravnal dvolično, meni kar 78 odstotkov vprašanih. Deset odstotkov vprašanih je menilo, da je Pahor ravnal pravilno.

Za Slovence, za katere je še vedno značilna delavnost (89,1 odstotka), pa je najpomembnejši dogodek iz slovenske zgodovine osamosvojitev (4,6 odstotka), sledijo prve demokratične volitve (4,4 odstotka) in odpor proti okupatorju (4,4), najmanj glasov je dobil vstop v EU (3,5 odstotka).