Tiskane izdaje
Na nas se je obrnila gospa – njeno ime hranimo v uredništvu –, ki si je po smrti družinske mačke zaželela novo hišno ljubljenko. Najprej je preverila oglase za oddajo živali na spletni strani najbližjega zavetišča Perun, a je tam pisalo, da ni mačk za oddajo. In tako je bilo naslednja dva meseca. Nazadnje je gospa vzela mačko iz ljubljanskega zavetišča Gmajnice, vendar ji to, da je zavetišče Perun, ki skrbi za zapuščene živali v 17 gorenjskih občinah, večinoma prazno, z le nekaj živalmi, ki iščejo skrbnike, ni šlo v račun, zato se je poglobila v njegovo delovanje.
Konec novembra lani je zoper lastnika zavetišča Branka Pirca podala prijavo inšpekciji uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Ločeno ga je zaradi kršitev zakona o informacijah javnega značaja prijavila upravni inšpekciji; na spletni strani zavetišča razen telefonske številke in informacij o tržni dejavnosti, dresuri psov, ni bilo drugih informacij, denimo objav o živalih za oddajo. Upravna inšpekcija mu je odredila, da mora objaviti katalog javnega značaja, in proti njemu uvedla postopek o prekršku zaradi kršitve zakona. Pirc je po tem spletno stran obnovil.
Inšpektorica uprave za varno hrano je zavetišče na podlagi prijave obiskala šele marca. Seznam ugotovljenih kršitev je dolg: lastnik ni vodil evidence o živalih, ni imel potrdil o posegih, novim skrbnikom je oddajal živali, ki niso bile veterinarsko pregledane, ni izvedel registracije psov, v okolje je vračal nesterilizirane oziroma nekastrirane mačke, občinam in upravi za varno hrano je napačno poročal o številu živali in veterinarskih posegih ter ni aktivno iskal lastnikov za živali, predvsem mačke.
Kršitve se nanašajo tudi na prvi odstavek 28. člena zakona o zaščiti živali, za kar je zagrožena globa od 2400 do 84.000 evrov. Vendar se inšpektorica ni odločila za to. Lastniku zavetišča je izdala zgolj ureditveno odločbo. Dva meseca pozneje, 15. maja, je ob kontrolnem pregledu ugotovila, da je izpolnil zahteve iz ureditvene odločbe.
V poročilu o delu za leto 2018 je navedeno, da je zavetišče v 18 občinah obravnavalo 582 mačk, kar 517 jih je vrnilo v okolje, novim skrbnikom je oddalo le 18 mačk. FOTO: Shutterstock
So le gorenjske mačke divje?
V oči še vedno bode nadaljevanje ene kršitve, namreč da lastnik zavetišča za večino zapuščenih mačk – izjema so mačji mladiči –, ki jih ulovi, ne išče skrbnikov, temveč jih vrne v okolje. Inšpektorica mu je v ureditveni odločbi naložila, da mora aktivno iskati skrbnike za zapuščene živali prek sredstev javnega obveščanja ali spletne strani. Pirc ji je ob kontrolnem pregledu pojasnil, da so to večinoma prostoživeče mačke, ki niso vajene človeka, so divje, plašne in niso primerne za oddajo skrbnikom. Toda naša sogovornica se sprašuje, ali so samo gorenjske mačke tako divje, da zanje ni mogoče najti lastnika.
V poročilu o delu za leto 2018 je navedeno, da je zavetišče v 18 občinah obravnavalo 582 mačk, kar 517 jih je vrnilo v okolje, novim skrbnikom je oddalo le 18 mačk. Sprašuje se, kam izginejo preostale izpuščene mačke. Na Jesenicah jih ni niti na občinskem zemljišču na Spodnjem Plavžu, kamor naj bi jih Pirc vračal in ki je po besedah sogovornice neprimerno.
Branko Pirc v kratkem pogovoru ni hotel komentirati obtožb o ravnanju z mačkami, je pa dejal, da če občine z delom zavetišča ne bi bile zadovoljne, bi prekinile pogodbo z njim. To je hotel storiti sam po objavah o domnevnih kršitvah po televiziji in na družbenih omrežjih, vendar so ga občine prosile, naj tega ne stori. Da hočejo z njim še naprej sodelovati, so potrdili v občinah Kranj in Bled, na Jesenicah pa so zapisali, da ima občina z zavetiščem sklenjeno koncesijsko pogodbo do konca leta 2020.
Zavetišče je po podatkih Erarja lani od 17 občin prejelo okoli 74.000 evrov, vendar Pirc pravi, da so stroški še veliko višji in da izgubo pokriva iz tržne dejavnosti, dresure psov in kampa Perun ob naselju Lipce.
