Zavrnili Jakličev predlog

Ljubljana - Ustavno sodišče je soglasno zavrnilo predlog predsednika uprave Vzajemne Marka Jakliča za začasno zamrznitev določb zakona o zavarovalništvu, ki urejajo odvzem dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave zavarovalne delniške družbe. Svojo odločitev je utemeljilo s tem, da je zoper odločbo agencije za zavarovalni nadzor dovoljeno sodno varstvo pred vrhovnim sodiščem, zato ni potrebe za začasno zadržanje izvršitve izpodbijanih določb.

Jaklič v pobudi za presojo štirih členov zakona o zavarovalništvu zatrjuje, da so v neskladju z več ustavnimi načeli (načelom sorazmernosti, s pravicami do sodnega varstva človekovih pravic, do enakega varstva pravic itd.). Pravni interes za presojo zakona je utemeljil s tem, da je agencija za zavarovalni nadzor proti njemu začela postopek za odvzem dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave. Ker naj bi izpodbijane določbe neposredno posegale v njegov pravni položaj, je predlagal začasno zadržanje vseh izpodbijanih določb, še posebej 2. točke prvega odstavka 28. člena in drugega odstavka 273. člena, ker bi v tem primeru agencija ne mogla odločati o odvzemu dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave zavarovalnice zaradi hujših kršitev dolžnosti članov uprave zavarovalnice. S tem bi bilo po pobudnikovem mnenju zadržano izvajanje le manjšega dela nadzora, ki ga opravlja agencija.

Nasprotno pa naj bi, če ta zakonska določba ne bi bila zadržana, pobudniku nastale nepopravljive škodljive posledice, saj bi mu lahko bila v sodnem postopku priznana le denarna terjatev, ne bi pa več mogel doseči ponovnega opravljanja funkcije člana uprave. Odvzem dovoljenja, je navedel Jaklič, bi bil škodljiv tudi za
poslovanje Vzajemne.

Ustavno sodišče sme po zakonu do končne odločitve v celoti ali delno zadržati izvršitev zakona, če bi zaradi njegovega izvrševanja lahko nastale težko popravljive škodljive posledice. Z navedbami, da bi odločba o odvzemu dovoljenja škodljivo vplivala na poslovanje Vzajemne in s tem tudi na pobudnika, pobudnik ni izkazal nastanka takšnih posledic.

Skupščina bo, a brez lastninjenja

V Vzajemni še ne vedo, ali bodo v sredo, ko se sestane skupščina družbe, obravnavali tudi točko dnevnega reda, ki govori o preoblikovanju zavarovalne družbe iz vzajemne v delniško. Čakajo namreč na današnji Uradni list, v katerem bo objavljen čistopis avtentične razlage zadnjega odstavka 62. člena zakona o zavarovalništvu, da je dovoljenje agencije za zavarovalni nadzor obvezen pogoj za začetek preoblikovanja vzajemne zavarovalnice v delniško družbo. Nobenega dvoma pa ni, da se bo v sredo skupščina Vzajemne sestala – na dnevnem redu so namreč tudi druge točke.

Kot pojasnjuje Petra Cotman iz Vzajemne, se bo skupščina v sredo nedvomno sestala: » Točka preoblikovanje v delniško družbo je ena od točk dnevnega reda. Ne glede na odločitev, kako ravnati glede na sprejeto avtentično razlago v državnem zboru, pa se bo skupščina družbe sestala, ker ima na dnevnem redu tudi druge točke.«

Kakšne možnosti ima sploh zdaj Vzajemna? Po avtentični razlagi državnega zbora, bi morala Vzajemna celoten predlog za preoblikovanje v delniško družbo še pred sprejetjem dokončnega sklepa na ravni skupščine poslati v presojo agenciji za zavarovalni nadzor, ta pa bi nato družbi dala dovoljenje ali pa ne. V obrazložitvi je še zapisano, da bodo brez takega pisnega dovoljenja avtomatično nični tudi vsi morebitni sklepi skupščine o privatizaciji Vzajemne, ki bi jih morebiti sprejeli na skupščini, ki se bo sestala prihodnjo sredo.

Bi lahko Vzajemna preprosto ignorirala avtentično razlago in v sredo sprejela sklep o lastninjenju? Ker ima avtentična razlaga enak značaj kot zakonsko besedilo, je bilo to dejanje v nasprotju z zakonodajo in torej avtomatično nično. Če bi torej skupščina tak sklep navkljub jasni avtentični razlagi sprejela, bi ga agencija za zavarovalni nadzor v skladu z zakonom in sprejeto avtentično razlago zavrnila kot ničen sklep, ki je v nasprotju s tema dvema aktoma.

Ali lahko Vzajemna na ustavnem sodišču oporeka ustavnost avtentične razlage? Tega ne more storiti, saj o avtentičnih razlagah ustavno sodišče ne more razpravljati. Lahko pa oporeka ustavnost zadnjega odstavka 62. člena zakona o zavarovalništvu in s tem tudi avtentični razlagi, pri čemer pa po mnenju pravnikov ni skoraj nikakršne možnosti, da bi ustavno sodišče lahko ugotovilo, da sta člen in avtentična razlaga neustavni, saj z vidika ustave nista sporna. Vzajemna torej v okviru zakonitih postopkov nima več možnosti, da bi v sredo nadaljevala postopek preoblikovanja in s tem lastninjenja, zato bo ta točka verjetno umaknjena oziroma nadomeščena s sprejetjem nekega javnega stališča skupščine glede preoblikovanja in zadnjih dogodkov.

Več preberite v petkovi tiskani izdaji Dela.