Zbiralniki Humane morajo z javnih površin!

Ljubljana - Zabojniki družbe Humana, ki je samo lani zbrala več kot 860 ton podarjenih oblačil in afriški sirotišnici namenila 3000 evrov denarne pomoči, se bodo morali po vsem sodeč umakniti iz glavnega mesta. V petek se je iztekel 30-dnevni rok za odstranitev teh zbiralnikov z javnih površin, ki ga je MOL določila podjetju Humana, d. o. o. Zabojnike so postavili na črno, brez vseh dovoljenj, poleg tega je Humana gospodarska družba, pri čemer MOL nima nikakršnega vpogleda v njeno poslovanje, pojasnjuje ljubljanski podžupan Jani Möderndorfer. Saška Susman, direktorica Humane, d. o. o., ki prav zdaj namešča nove, večje zabojnike, je prepričana, da bo ogromno oblačil in obutve, žal, znova pristalo v smeteh.

V MOL so Susmanovi že leta 2004 pojasnili, da zabojniki ne smejo stati na javnih površinah, saj občina nima predvidene oprostitve plačila najemnine, ki jo je želela Humana, d. o. o., poleg tega pa zabojniki niso v skladu z določili, kakšno naj bi bili urbano pohištvo. Kot pojasnjuje Möderndorfer, Humana kot gospodarska družba niti ne izpolnjuje meril za izvajanje humanitarnih del, saj se po naši zakonodaji lahko s tem ukvarjajo le humanitarne oziroma nevladne organizacije, ki delujejo v javnem interesu. Njihovo delovanje je tudi v neskladju s predpisi na področju zbiranja komunalnih odpadkov - s tem se lahko ukvarja le javna služba oziroma Snaga.

Zabojniki postavljeni na črno

»Zabojnike so postavili na črno, zdaj pa jih skušajo legalizirati, za kar nimajo nikakršnih možnosti. Če jih ne bodo odstranili z javnih površin, bo to storila MOL na njihove stroške, poleg tega bodo morali plačati tudi najemnino za vsa leta nezakonite uporabe zemljišč,« je odločen podžupan. Poleg tega, je prepričan, večina Ljubljančanov sploh ne ve, komu in za kaj podarjajo odvečno blago.

Humana, d. o. o., ki jo vodi Saška Susman, je namreč registrirana kot družba za trgovanje z oblačili. Podarjene tekstilne izdelke, ki jih nabere v zbiralnikih, proda grosistom v sosednjih državah, kjer jih, kot pravi, sortirajo, neuporabno reciklirajo, uporabna oblačila pa prodajo v posredniških trgovinah. Z izkupičkom, trdi Susmanova, financirajo dobrodelne projekte v nerazvitih okoljih. Mednarodni projekt Humana, človek človeku s sedežem v Zimbabveju namreč deluje v 40 državah po vsem svetu, njegov namen je pomagati revnim v Afriki in Aziji, zlasti v zdravstvu in izobraževanju. V zadnjih dveh letih je tako slovenska Humana 5000 evrov podarila dvema sirotišnicama v Afriki, pravi Susmanova. Več kot toliko jim ni ostalo, saj je bilo treba kupiti dva kombija, zabojnike - teh je zdaj po vsej Sloveniji 140 - in pokriti vse druge stroške (najem skladišča, prevoz blaga ...). Slovenska Humana si je namreč ob začetku delovanja od avstrijske sestrske organizacije sposodila zagonska sredstva in jih vračala do leta 2006, šele potem so začeli razdeljevati dobiček. Letos, pričakuje Susmanova, ki je v podjetju edina redno zaposlena, naj bi za prebivalce nerazvitih dežel namenila 25.000 evrov. Lani so namreč zbrali 864 ton oblačil, od tega 70 odstotkov v Ljubljani, kjer ima 68 zabojnikov. Kot trdi Susmanova, je njeno poslovanje povsem pregledno, z MOL pa se je pripravljena dogovoriti tudi o plačilu najema zemljišč.

Slovenci zavržemo veliko oblačil in obutve

Za številne Ljubljančane je kljub vsemu veliko priročnejše, če lahko odvečna oblačila preprosto odvržejo v sosednji ulici, v zabojnik Humane, kot pa da bi jih odpeljali na sedež RK. Očitke, da odžira podarjeno blago Rdečemu križu, Susmanova kljub temu odločno zavrača. Slovenci bojda zavržemo toliko oblačil in obutve, da bi se lahko na ulicah pojavili še zbiralniki več drugih organizacij, pa bi bilo blaga za vse dovolj. O nadaljnjih ukrepih se bo odločila potem, ko bo prejela uradno inšpekcijsko odločbo o umiku zbiralnikov.

Več preberite v Nedelu