Žbogar: Mediacija realistična toliko, kolikor bodo vse strani za

Bruselj/Zagreb - Dogovor o pogojih za mediacijo v prvem tednu marca je realističen toliko, kolikor bodo vse tri strani, torej Slovenija, Hrvaška in Evropska komisija, delovale v tej smeri, je v Bruslju ocenil zunanji minister Samuel Žbogar. "Slovenija je pripravljena na dogovor v tej smeri, je pa za to potrebnih več strani," je poudaril.

Evropski komisar za širitev Olli Rehn je v petek dejal, da pričakuje jasen odgovor Slovenije in Hrvaške na svoj predlog o skupini mediatorjev pod vodstvom nekdanjega finskega predsednika in Nobelovega nagrajenca Marttija Ahtisaarija, ki naj bi do konca leta predlagala rešitev vprašanja meje in omogočila nadaljevanje pogajanj Hrvaške z EU, najpozneje v prvem tednu marca.

"To je njegovo pričakovanje, ki je realistično toliko, kolikor bomo vsi trije delovali v tej smeri," je o tem danes ob prihodu na zasedanje zunanjih ministrov EU v Bruslju povedal vodja slovenske diplomacije. "Slovenija je pripravljena delovati v tej smeri, je pripravljena na dogovor v tej smeri, je pa za to potrebnih več strani," je dodal.

Ključno za dogovor bo srečanje predsednikov vlad Slovenije in Hrvaške, Boruta Pahorja in Iva Sanaderja, ki se v torek sestaneta na Mokricah. Minister Žbogar danes ni želel napovedovati, o čem točno naj bi se dogovorila predsednika vlad. "O jutrišnjem srečanju bi pustil predsedniku vlade, da ga najavi in pove naša pričakovanja," je dejal.

"To je prvo informativno srečanje. Osredotočili se bomo na to, da vzpostavimo komunikacijo in nekako boljše sodelovanje v prihodnje," je vse, kar je želel o srečanju Pahorja in Sanaderja povedati Žbogar.

Zunanji minister pričakuje, da se bo s komisarjem Rehnom danes pogovarjal tudi o tem vprašanju. Morebitno srečanje komisarja Rehna z obema zunanjima ministroma, slovenskim in hrvaškim, danes v Bruslju pa je še vedno pod vprašajem. Nobena stran ga sicer ni potrdila, vendar se je trojica tudi pred desetimi dnevi v Bruslju sestala v popolni tajnosti. Komisar Rehn danes ob prihodu na vprašanje, ali se bo sestal z ministroma, ni želel odgovoriti.

Minister Žbogar je sicer danes ob prihodu na zasedanje še povedal, da se veseli razprave na kosilu o Zahodnem Balkanu. "Že dolgo ni bilo takšne razprave v EU, veliko stvari je na mizi, vsaka država ima nek predlog, pričakovanje, v EU so zelo različna mnenja. Slovenija upa na neko pozitivno sporočilo regiji," je sklenil.

Rehn upa, da bo srečanje na Mokricah utrlo pot do mediacije

Srečanje predsednikov vlad Slovenije in Hrvaške, Boruta Pahorja in Iva Sanaderja, v torek na Mokricah je pozitiven znak in upam, da nam bo pomagalo doseči rezultate glede predlaganega evropskega posredovanja pri reševanju meje med državama, je danes dejal komisar za širitev Olli Rehn ob prihodu na zasedanje zunanjih ministrov EU v Bruslju.

Na konkretno vprašanje, ali od torkovega srečanja pričakuje že dogovor obeh strani o pogojih za mediacijo pod vodstvom nekdanjega finskega predsednika in Nobelovega nagrajenca Marttija Ahtisaarija, ki jo je sam predlagal, pa je odgovoril: "Bolje je, da predsednika vlad sama opredelita svoje cilje in jih dosežeta."

Komisar Rehn ni želel biti nič konkretnejši. "Pogovori potekajo. Vesel sem, da se bosta predsednika vlad v kratkem sestala. To je pozitiven znak," je dejal. Na vprašanje, ali se bo danes v Bruslju sestal z obema zunanjima ministroma, Samuelom Žbogarjem in Gordanom Jandrokovićem, kot so napovedovali nekateri viri pri EU, pa ni želel odgovoriti.

Predlog mediacije pod vodstvom Finca Ahtisaarija, ki naj bi predlagala rešitev vprašanja meje med Slovenijo in Hrvaško ter omogočila nadaljevanje pogajanj EU s Hrvaško, je danes ob prihodu na zasedanje zunanjih ministrov EU v Bruslju komentiral tudi vodja finske diplomacije Alexander Stubb.

"Ahtisaari je vedno dobra rešitev," je odgovoril na vprašanje, ali meni, da bo Ahtisaariju vendarle uspelo najti rešitev za vprašanje meje in omogočiti nadaljevanje pogajanj Hrvaške z EU. "Če se trudite najti rešitev, samo pokličite Ahtisaarija. Mislim, da je to najbolje, kar lahko storite," je pristavil Stubb.

Komisar Rehn je sicer izrazil prepričanje, da bo tudi letos dosežen napredek pri približevanju držav Zahodnega Balkana EU. "Minula leta so bila leta stalnega napredka pri stabilizaciji regije. Letošnje leto bo težko zaradi finančne krize in težkega političnega konteksta, a prepričan sem, da bomo dosegli napredek, še posebej glede odprave vizumov, kar je tako pomembno za običajne državljane," je poudaril.

Malo optimizma pred srečanjem Sanader-Pahor (Iz ponedeljkove tiskane izdaje Dela)

Poslanci državnega zbora so, ko so sprejemali izsiljeno izjavo o zaščiti nacionalnih interesov ob vstopu Hrvaške v Nato, pozabili še na eno pomembno podrobnost - lokalne volitve pri sosedih. Zato ni čudno, da so izjavo DZ in mejni spor za nabiranje političnih točk že začele izkoriščati stranke, še posebno lokalni odbori tistih, ki delujejo v občinah in županijah ob spornih delih meje. Omenjene volitve bodo tudi precej resna ovira pri dogovarjanju s Slovenijo, ne pa edina. Od jutrišnjega sestanka premierov namreč predsednik države Stjepan Mesić ne pričakuje veliko, premier Ivo Sanader pa optimistično »konec zgodbe«.

Vladajoči HDZ pred majskimi lokalnimi volitvami ne kaže najbolje, zaradi česar je predsednik vlade Ivo Sanader pred dnevi zavrnil vse pomembnejše ukrepe ekonomistov za izhod iz krize, med njimi tudi rebalans proračuna, da bi javnost tako prepričal, da je v državi vse v najlepšem redu. Prav zato si Sanader najbrž ne bo pustil veliko manevrskega prostora tudi pri pozitivnem dogovarjanju s Slovenijo, še posebno ker so regionalne stranke in stranke na lokalni ravni že začele izkoriščati spor s Slovenijo.

Hrvaška lokalna politika: polovica Piranskega zaliva in levi breg Mure hrvaška

Istrskega župana Ivana Jakovičića je namreč izjava DZ tako pretresla - še posebno del, ki govori o spornih istrskih zaselkih -, da je začel iskati slovenske razloge v balkanski »mitomaniji«, nacionalistični hajki in celo političnem slepilu. Manjkale niso niti ocene po poseganju po hrvaškem ozemlju in zatrjevanje, da je polovica Piranskega zaliva hrvaška.

Tudi na drugem koncu, ob reki Muri, ni bilo nič drugače. Lokalni HDZ v Međimurski županiji bo namreč v prihodnjih dneh poskušal mobilizirati vse lokalne odbore strank, da bi sestavili izjavo o zavračanju stališč DZ in pojasnili, da stari zemljevidi kažejo, da je bil levi breg reke vseskozi nesporno hrvaški. Tovrstnega početja bo v prihodnjih dnevih najbrž še več, saj bodo stranke poskušale iztržiti še kakšno politično točko več na račun meddržavnega spora. Med njimi bo tudi HDZ, ki jo zadnje merjenje agencije Puls postavlja za največjo opozicijsko stranko SDP. Vendar Sanader pravi, da se je ta agencija že večkrat zmotila in da njegova stranka »ne zmaguje v anketah, ampak na volitvah«.

Sanader pričakuje, da se bo na Mokricah zgodba končala

Sanader je sicer v soboto izjavil, da bo hrvaška aprila postala članica Nata. »Od političnega vodstva Slovenije zahtevam, da prepreči teater okoli referenduma,« je dejal premier in dodal, da so s Slovenci prijatelji, s katerimi bodo jutri v Natu in EU, vendar se vse to ne bo kupovalo z ozemljem. Dodal je, da Hrvaška sodeluje v več kakor 15 mirovnih misijah in da »Nato nima pravice do luksuza čakanja«. Na jutrišnjem srečanju s slovenskim kolegom Borutom Pahorjem na gradu Mokrice pa Sanader - ob obveznem stavku, da je Slovenija v EU in Nato vstopila z nerešenim mejnim vprašanjem in da naj spor reši Meddržavno sodišče v Haagu - pričakuje, da se bo »zgodba končala«. Kako, ni pojasnil.

Mesič je prepričan, da se na Mokricah ne bo zgodilo nič novega

Tega pa ne pričakuje Hrvaški predsednik Stjepan Mesić, ki je prepričan, da se ne bo zgodilo »nič posebnega« in »nič novega«. Po njegovem mnenju je ostalo le vprašanje, ali bodo v Sloveniji zbrali 40.000 podpisov za referendum o vstopu Hrvaške v Nato. Mesić je sicer podprl sklep sabora, ki je zavrnil izjavo DZ in dodal, da »če ena država izjavi, da je njeno ozemlje na območju druge države, potem ta druga država mora odgovoriti. Slovenska politična elita je prišla v nasprotje, saj pravi, da ne smemo prejudicirati meje, njen parlament pa sprejme odločitev, da je celoten Piranski zaliv slovenski. V tem trenutku se zame razprava neha in treba je oditi na Meddržavno sodišče v Haagu ali Mednarodno sodišče za pomorsko pravo v Hamburgu.«

Jandroković v Žurnalu ponujal ribolov in plovbo, ne pa teritorija

Tretji politik, ki je čez konec tedna omenjal Haag, pa je bil zunanji minister Gordan Jandroković, ki je v intervjuju za Žurnal Sloveniji ponujal liberalni režim ribolova in plovbe, ne pa teritorija. Tako kakor Mesić in Sanader tudi Jandroković ceni evropsko pomoč (Rehnova pobuda), toda spor lahko razreši le sodišče, premieru in predsedniku pa se je pridružil tudi pri stališču, da je Slovenija v EU in Nato vstopila z nerešenim mejnim vprašanjem, kar da mora veljati tudi za Hrvaško. Sanader pa je za francoski Le Monde še povedal, da se meja ne sme določiti arbitrarno, saj da bi to prineslo le nove težave, zato je treba mejo določiti s pravnimi, ne pa političnimi argumenti. Hrvaška tako že nekaj tednov vztrajno zavrača ponudbo evropske komisije, vendar uradno tega noče storiti. Širitveni komisar Olli Rehn sicer pričakuje, da se bosta državi do ponudbe dokončno opredelili najpozneje prvi teden marca.