Tiskane izdaje
"Protokole smo podpisali julija lani, potem je bila volilna kampanja in volitve, nato smo sestavljali vlado in ni bilo realno, da bi šli naprej z ratifikacijo. Vlada je na svoji tretji seji v začetku decembra sprejela pobudo za ratifikacijo, državni zbor jo je uvrstil na prvo mogočo sejo, to je bilo konec januarja, in potem so se stvari odvijale, kot so se. Razlog je tudi zakonodaja glede referenduma, ki jo imamo," je pojasnil Žbogar.
Na vprašanje, ali težave z ratifikacijo vstopa Hrvaške v Nato Sloveniji otežujejo pogajalski položaj v okviru pogovorov o mediaciji za rešitev vprašanja meje med Slovenijo in Hrvaško, ki naj bi omogočila nadaljevanje pogajanj Hrvaške z EU, pa je minister danes odgovoril: "Na osnovi današnjega sestanka bi to težko zaključil, ker me tu danes niso spraševali o ratifikaciji v okviru Nata. Navsezadnje je to sestanek EU."
"Upamo, da bo do ratifikacije prišlo pravočasno, da bo Hrvaška vstopila v Nato in da bo ta ovira - če bi bila - v naših pogajanjih znotraj EU odstranjena," je dodal.
Na vprašanje hrvaških novinarjev, kako lahko Slovenija zagotovi, da v primeru dogovora o mediaciji ne bo referenduma o vstopu Hrvaške v EU, če vlada v primeru Nata ne more nadzorovati niti majhnih strank, pa je minister odgovoril, da je pravica do referenduma demokratična pravica, a da bi si vlada v omenjenem primeru z vsemi sredstvi prizadevala, da referenduma ne bi bilo oziroma, če bi bil, da bi bil za Hrvaško pozitiven. "Jamstva za to pa ne more dati nobena vlada," je sklenil minister Žbogar.
SSN napoveduje zbiranje podpisov do konca
Zunajparlamentarna Stranka slovenskega naroda (SSN) je sporočila, da bo v vsakem primeru zbirala 40.000 podpisov za referendum o vstopu Hrvaške v Nato, "saj so dosedanje poteze tako slovenskih kot hrvaških politikov jasno pokazale, da Hrvaška še ni pripravljena na vstop v Nato, njihovi volivci sami pa niso dobili priložnosti za referendum".
SSN je sicer v petek po srečanju s premierom Borutom Pahorjem še dopuščala možnost, da bi umaknila pobudo za razpis referenduma, če se začel uresničevati sklep državnega zbora o zaščiti slovenskih interesov pri vključevanju Hrvaške v Nato. To po njihovem pomeni, "da se v imenu Slovenije nihče nima pravice pogajati, niti ne more biti predmet mednarodne arbitraže, mednarodnega sodnega telesa ali mediacije teritorialni stik Republike Slovenije z odprtim morjem, celovitost Piranskega zaliva in med drugim zaselki na levem bregu Dragonje ter ozemlje na levem bregu Mure pri Hotizi".
V stranki zahtevajo, da slovenska vlada "v roku desetih dni" zahteva umik hrvaških organov z ozemlja Slovenije ter odstranitev hrvaških začasnih kontrolnih točk s slovenskega ozemlja v Sečovljah in z levega brega Mure pri Hotizi. V primeru, da hrvaška vlada "v roku petih dni od prejema zahteve svojih organov ne bo umaknila s slovenskega ozemlja, naj vlada Republike Slovenije nemudoma začne aktivnosti in postopke za mednarodno sodno zaščito suverenosti slovenskih ozemelj po stanju na dan 25. 6. 1991, ki so sedaj pod hrvaško zasedbo", so zapisali v SSN.
Predlagajo tudi, da Pahorjeva vlada seznani članice EU in Nata "o dejanskem stanju na dan osamosvojitve, 25. 6. 1991 (...) ter o enostranskih hrvaških ravnanjih po tem datumu, zlasti v obdobju po letu 1993 do danes". Zahtevajo tudi, da Hrvaška "na celotni meji s Slovenijo vzpostavi stanje z dne 25. 6. 1991".
Obenem so v SSN opozorili predsednika republike Danila Türka "in vse ostale politične akterje, naj v javnosti prenehajo pozivati državljane k neizvrševanju njihovih ustavnih pravic iz naslova referenduma". "SSN vsem naštetim predlaga, naj se opravičijo javnosti zaradi dosedanjega 18-letnega zastoja in zastavijo svoj ugled za spremembe referendumske zakonodaje, ki jo ocenjujemo kot ustavno sporno, pomanjkljivo in restriktivno," so še zapisali v sporočilu za javnost.
Predsednik Türk je namreč prejšnji teden menil, da referendum o Hrvaški ne bi bil ne potreben ne koristen, slovenske državljane in državljanke pa je pozval, naj temeljito premislijo, ali bodo referendumsko pobudo podprli.
