Zadnje desetletje je v srednješolsko izobraževanje prineslo kar nekaj sprememb. Število učencev, ki se po osnovni šoli odločijo za gimnazije, počasi pada. Pred desetimi leti je bilo v gimnazije vpisanih nekaj manj kot 40 odstotkov vseh dijakov, letos malo več kot 33 odstotkov. Državna komisija za splošno maturo v javnem pismu z naslovom Zbogom, splošna matura! opozarja, da vse manj dijakov šolanje zaključi s splošno maturo, iz leta v leto pa se povečuje število tistih, ki se odločijo za poklicno maturo in dodatni predmet iz splošne mature. Slednjim so vrata zaprta le še na peščico fakultet, ki zahtevajo izključno splošno maturo.
»Poklicna in splošna matura sta neprimerljivi«
Z uvedbo splošne mature leta 1994 je bil za dijake strokovnih srednjih šole vpis na univerzitetni študij tako rekoč onemogočen, kar, kot pravi ravnateljica Alenka Krapež, ni bilo pošteno. Uveden je bil »popravek«. Peti dodatni predmet k poklicni maturi naj bi dijakom srednjih strokovnih šol omogočil, da nadaljujejo študij v svoji, torej enaki smeri. A se je v zadnjih desetih letih to počasi izrodilo. Državna komisija za splošno maturo v javnem pismu opozarja, da je danes poklicnim maturantom z dodatnim izpitom omogočen vpis na skoraj vse smeri študija. Edina fakulteta, ki še dosledno upošteva, da je vpis mogoč le za dijake srednješolskih programov z istega strokovnega področja, je fakulteta za farmacijo v Ljubljani, pojasnjuje predsednik komisije Blaž Zmazek.
»Poklicna matura z dodatnim petim predmetom je postala nekakšen obvod mimo zahtevnih in raznolikih predmetov gimnazije,« opozarja tudi Krapeževa. Dodatni peti predmet je postal mehanizem, ki se ga je začelo zlorabljati. Fakultete bi morale po njenem mnenju znova razmisliti, kakšne študente si želijo. »Poklicna in splošna matura sta neprimerljivi,« je povedala in dodala, da ima petka na gimnaziji, kar se tiče nivoja znanja, veliko večjo težo kot na strokovnih srednjih šolah. Že samo število ur predavanj pri enem predmetu je na gimnaziji višje kot na srednjih strokovnih šolah. »Ne moreš v 300 urah pouka narediti enako kot v 560 urah.«
Pomembno je znanje, pravi, in visoke zahteve za vstop na fakulteto kažejo, da družba znanje ceni in ga neguje. Da daje odrivanje splošne mature na obrobje preduniverzitetnih preizkusov usposobljenosti za študij napačno sporočilo mladim, opozarja tudi komisija. S tem jim sporočamo, da visoka raven znanja, ambicioznost, delavnost in podjetnost niso zaželeni. »Tisti, ki kljub temu izberejo zahtevno pot, prav zaradi izrojenih vrednot raje poiščejo bolj spodbudno okolje v tujini.«
V javnem pismu med drugim dajejo v razmislek, da je pogoj za vpis na univerzo (razen izjemoma) splošna matura, za dijake s poklicno maturo pa maturitetni tečaj, kjer lahko opravijo splošno maturo. Kar je v preteklosti že veljajo, a se je število dijakov, ki se odločijo, da po poklicni maturi opravijo še splošno, v zadnjih letih drastično zmanjšalo. Da zdajšnji zakoni niso slabi, pritrjuje tudi Krapeževa: »Če bi se jih samo začeli držati, bi bila stvar tako rekoč urejena.«
Tudi predsednik komisije Blaž Zmazek je prepričan, da je zdaj za prehode ob zaključku vsakega programa dobro poskrbljeno, le držati bi se morali pravil. Tako pa sta poklic in lažja pot do študija razloga za upad zanimanja za vpis na gimnazije. »V zadnjih letih je veliko primerov, ko se dijaki zaradi boljših ocen v šoli in na maturi v zadnjih letnikih prepišejo iz gimnazijskega programa na strokovni program in s tem pridobijo bistveno boljše možnosti na fakultetah z omejitvijo vpisa,« pravi. S tem se zmanjšuje nivo znanja ob vstopu na fakultetah in standard znanj v času študija.
Potrebe delodajalcev
Z ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, ki ga v javnem pismu pozivajo k ukrepanju, so nam že pred časom pojasnili, da večje zanimanje za vpis na poklicne in srednje strokovne programe povezujejo predvsem s spremenjenimi razmerami na trgu dela in z dejstvom, da so gimnazijski programi resnično namenjeni le tistim, ki želijo nadaljevati študij. »Delodajalci so izkazali potrebo po poklicnem in strokovnem izobraževanju ter naravoslovno-tehniških kadrih, kar se odraža v spremenjenih vpisnih namenih učencev,« pojasnjujejo. Pričakujejo, da se bo trend zmanjševanja vpisa v gimnazije ustalil pri približno 33 oziroma 34 odstotkih. V preteklosti se je na gimnazije vpisoval prevelik delež dijakov, s tem pa je zagotavljanje kakovosti in odličnosti znanja gimnazijcev že predstavljajo težavo. »Z manjšim vpisom smo želeli, da bi gimnazije dobile po uspehu boljše dijake, dijake, za katere lahko pričakujemo, da bodo dosegli standarde gimnazijskega programa.«
Na opozorila, da je splošna matura v zadnjih letih izgubila težo, pa odgovarjajo, da je bila že v prejšnjem mandatu ustanovljena skupina za prenovo gimnazijskega programa – uvedeni so bili interdisciplinarni tematski sklopi, poleg tega so namesto tedensko določenega obsega ur za posamezni predmet določili letnega, kar omogoča bolj fleksibilno izvedbo predmetnika. Načrtujejo pa tudi spremembe, s katerimi bi vzpostavili jasnejše razlikovanje med poklicno in splošno maturo.