Washington – V tokratnem poročilu ameriškega zunanjega ministrstva o človekovih pravicah očitajo Sloveniji pretirano policijsko uporabo sile proti zapornikom, predolge sodne postopke, vladno vplivanje na medije, nezadostno pregledovanje prošenj za azil, nasilje proti ženskam in tihotapljenje žensk in deklic, diskriminacijo Romov, istospolno usmerjenih in prebivalcev nekdanje Jugoslavije brez zakonsko urejenega statusa.
Slovenija, ki jo predstavljajo kot parlamentarno demokracijo s svobodnimi večstrankarskimi volitvami in civilnim nadzorom nad varnostnimi silami, je v letošnjem poročilu State Departmenta o 196 državah zelo daleč od kakšne Severne Koreje, Burme, Irana, Zimbabveja, Kube, Kitajske, Belorusije ali afriških kriznih območij, ki jih zaradi le sebi odgovornih oblastnikov ali zaradi vojn in spopadov navajajo kot najhujše kršitelje človekovih pravic. V vrsti kriterijev, po katerih vsako leto ocenjujejo upoštevanje človekovih pravic v svetu, ji tudi nič ne očitajo, na primer v odstavku o ubojih državnih oblasti in njihovih agentov ali politično motiviranih izginotjih, česar Američani po Abu Graibu in Guantanamu ne bi mogli zapisali niti za svojo državo.
Preveliki sodni zaostanki
Toda v poročilu State Departmenta obravnavajo druge, ZDA je namenjen le stavek iz uvodnega dela, da na področju človekovih pravic še ni vse idealno. Zato pa pri drugih točkah, ki so zanje problematične, navajajo podrobnosti, tudi pri Sloveniji. Zakon, pišejo, prepoveduje policijsko nasilje, kljub temu pa so občasno registrirali brce, udarce s pestmi in prerivanje pri aretacijami, pa čeprav so zapori v skladu z mednarodnimi standardi, vlada dovoljuje obiske neodvisnih opazovalcev in v Sloveniji ni političnih zapornikov. Ugotavljajo, da vlada zakonsko neodvisnost sodstva v večini spoštuje, težave pa so s sodnimi zamudami, ki včasih trajajo tudi do pet let.
Vlada se vmešava v medije
Analitiki State Departmenta sodijo, da slovenska vlada v večini spoštuje zasebnost družine, doma in dopisovanja, glede svobode tiska pa ji očitajo neposredno vmešavanje v medije. Pišejo tudi, da delno vladno lastništvo medijskih družb ponekod prinaša novinarsko samocenzuro, oktobrski zakon o radiu in televiziji pa povečuje vladno navzočnost v telesih, ki ju neposredno nadzirajo. Menedžerjem medijev očitajo, da pogosto varujejo lastne interese in interese z njimi povezane vlade. Registrirali so tudi, da je sodišče v Murski Soboti konec avgusta oprostilo peterico, obtoženo poskusa umora novinarja Mira Petka.
Problem z azili, romsko problematiko in nasiljem nad ženskami
Poročilo State Departmenta omenja tudi slovensko spoštovanje človekovih pravic, na primer pravice do združevanja in verovanja (a tudi težave islamske skupnosti pri gradnji večjega prostora za verske obrede in primere stereotipov proti judovski skupnosti) in učenje strpnosti v šolah. Pri pregledu političnega zatočišča navajajo, da vlada spoštuje prepoved prisilnega izgona, zaradi nezadostnosti pri postopku pregledovanja prošenj za azil pa marsikdo ne dobi vseh svojih pravic. Še posebno omenjajo položaj tistih prebivalcev nekdanje Jugoslavije, ki nimajo zakonsko urejenega statusa. Poseben odstavek si je prislužilo tudi nezadostno spoštovanje pravic Romov.
V poročilu govorijo tudi o korupciji, ki se javnosti zdi razširjen problem, še zlasti pa omenjajo nasilje nad ženskami in otroki. Sodijo, da nasilja v družini pogosto ne prijavljajo, še posebno ne domačih posilstev. Otroci imajo dostop do zdravstva in skoraj vsi hodijo v šolo, je pa nad njimi veliko primerov nasilja, ki jih poskušajo odkrivati socialni delavci v šolah. Poročilo omenja tudi tihotapljenje žensk in deklet iz jugovzhodne, vzhodne in srednje Evrope pa družbeno diskriminacijo homoseksualcev in občasno nasilje nad njimi.
Granda: Na ameriške ocen e ne dam nič
Ena izmed pripadnic komunikološke stroke, dr. Sandra Bašić-Hrvatin s Fakultete za družbene vede, je bila glede poročila zunanjega ministrstva ZDA o človekovih pravicah zelo redkobesedna. Dejala je samo, da je stanje na področju svobode govora in tiska v Sloveniji “takšno, kakor je opisano” v poročilu State Departmenta.
Predsednik programskega sveta Radiotelevizije Slovenije dr. Stane Granda je zatrdil, da ne čuti vpliva vlade in parlamenta na organ, ki ga vodi. Predvsem zato, ker z nobenim delom oblasti nima takšne povezave, da bi nanj lahko pritiskal. Druga stvar pa je za Grando samo poročilo zunanjega ministrstva ZDA. “Ali hoče Amerika soliti pamet Evropi? Amerika izvaja kulturno in znanstveno nasilje nad evropsko kulturo in znanostjo. Nihče več ne ocenjuje kvalitete razprave, ampak to, kje je bila objavljena. Takšna poročila se mi zdijo sicer zelo zabavna, vendar se z Ameriko ne identificiram v nobenem pogledu. Na ameriške ocene, če povem po pravici, ne dam nič.”
Navedbe ZDA popolnoma držijo
V Društvu novinarjev Slovenije ocenjujejo poročilo zunanjega ministrstva ZDA precej drugače. “V društvu čakamo, da predsednik vlade Janez Janša, minister za kulturo Vasko Simoniti in poslanec Branko Grims razglasijo, da je Društvo novinarjev Slovenije zavedlo tudi ameriško zunanje ministrstvo. Tako je bilo doslej še vedno, kadar je kakšna ugledna mednarodna institucija omenila ravnanje te vlade na področju medijev. Sicer pa lahko le resignirano ugotovimo, da navedbe držijo,” je dejal predsednik DNS Gregor Repovž. “Resignirani smo zato, ker se v tem delu poročilo o Sloveniji slabša glede na pretekla leta. Pri tem pa je treba poudariti, da se pritisk na medije stopnjuje in da zadnjih dogodkov poročilo še ni zajelo.”
Grims pozdravlja medijsko poročilo State Departmenta
Za predsednika odbora DZ za kulturo, šolstvo in šport Branka Grimsa (SDS) je ključen del poročila State Departmenta stavek, ki govori o aktivnem in neodvisnem delu medijev, ki pa v letu 2005 niso izražali široke palete političnih mnenj. "To nam daje potrditev politike vladajoče koalicije, da v tej smeri predlaga ustrezne rešitve," je danes ocenil Grims in omenil predlog novele zakona o medijih, ki predvideva tudi sredstva za pluralizacijo.
Poslanec največje vladne stranke, ki je poročilo ameriškega zunanjega ministrstva ocenil kot "zelo pozitivno za Slovenijo", je omenjeni stavek poročila v originalnem besedilu obesil na steno tiskovnega središča državnega zbora, kjer je imel novinarsko konferenco. Ta stavek se glasi: "The media were active and independent but did not express a broad range of political views."
Bil je namreč nekoliko presenečen, ko je primerjal izvirno poročilo in poročanje slovenskih medijev o njem. Grims sicer ni navedel, kateri mediji naj ne bi poročali natančno in glede katerega dela poročila. Ocena State Departmenta sicer dokazuje, da je "Slovenija storila velik korak" na področju medijev, meni Grims.
“Mediji niso tako zelo pluralni, kot bi si vsi skupaj želeli”
Poudaril je še, da poročilo v veliki meri temelji na poročilih različnih virov, medtem ko gre pri omenjenem stavku za trditev oziroma mnenje State Departmenta. " Po domače povedano, mediji so pri nas povsem svobodni, niso pa tako zelo pluralni, kot bi si vsi skupaj želeli. To pa je seveda sporočilo, ki je za naš odbor izjemno pomembno in potrjuje, da smo v minulem letu že storili prve korake v pravo smer." S skladom za pluralizacijo medijev in tudi z ureditvijo ustavne pravice do popravka pa bi odpravili še zadnjo kritično točko, na katero opozarja State Department, je dejal Grims.
Na novinarsko vprašanje o kritičnem delu poročila, ki omenja sprejem zakona o RTV Slovenija, je Grims odgovoril, da gre za odstavek, ki se sklicuje na poročila različnih virov. "Oni zagotovo korektno povzamejo različna mnenja, ta mnenja so dragocena, jaz sem tega vesel. Sem pa prepričan, da ZDA in vsakdo, ki mu je do varovanja človekovih pravic, z nami delijo zadovoljstvo, da smo v Sloveniji prišli vsaj do točke, ko si dragi Borut in dragi Tone ne dopisujeta več in se javno ne prepirata, kdo od njiju bolj obvladuje radiotelevizijo, ki bi morala biti javna, torej od vseh, in ko na čelu radiotelevizije ni več oseba, ki bi bila član vodstva oziroma celo predsednik politične stranke," je dejal Grims.
Tudi dela poročila, ki govori o tem, da je delno lastništvo države vplivalo na samocenzuro v medijih, poslanec slovenskih demokratov ne razume kot kritiko, saj je edina kritika vsebovana v omenjenem ključnem stavku. Je pa po besedah Grimsa zanimivo in dragoceno sporočilo State Departmenta, saj je imela država v preteklosti mnogo večje lastniške deleže kot danes, ko se začenja umikati tako s tega področja kot tudi iz celotnega gospodarstva. Sicer pa je v noveli zakona v medijih predvidena tudi ureditev, ki bo v procesu nadaljnjega lastninjenja preprečevala monopolizacijo medijskega prostora z navzkrižnim lastništvom, je dodal Grims.