»Zdaj sem tu, ob Aljaževem stolpu, in sem srečen« (FOTO)

Mojstrana – Po temeljiti tritedenski obnovi je Aljažev stolp spet na vrhu Triglava, kjer bo prihodnjih sto in več let lahko kljuboval ekstremnim vremenskim razmeram. Aljažev stolp na vrhu Slovenije ostaja simbol slovenstva, nacionalnega ponosa in enotnosti, saj je to spomenik, ki Slovence povezuje.



Prvi obiskovalci, ki so se hoteli v živo fotografirati ob Aljaževem stolpu, so se v Mojstrani začeli zbirati že po osmi uri, ko so s tovornjakom Aljažev stolp pripeljali iz jeseniškega podjetja Kov, kjer so ga pod strokovnim vodstvom strokovnjakov zavoda za varstvo kulturne dediščine (ZVKD) in Narodnega muzeja Slovenije temeljito obnovili. Odgovorna konservatorka iz kranjske enote ZVKD Renata Pamić je pri tem dejala, da je Aljažev stolp zdaj pripravljen za prihodnjih sto let na vrhu Triglava, in v skoraj isti sapi dodala, da bodo za to morali poskrbeti tudi vsi planinci, ki morajo biti spoštljivi do enega najpomembnejših kulturnih spomenikov državnega pomena in ga ne smejo poškodovati, kot so to počeli (na srečo redki) nevestni planinci v preteklosti.


 

»Nekaj našega, kar ne more nihče vzeti«

Priložnost so številni obiskovalci izkoristili za fotografiranje ob Aljaževem stolpu. Iz Maribora je v Mojstrano prišel Anton Hauc, saj se, kot je povedal, na Triglav najbrž ne bo nikoli več povzpel. Pri tem je izkoristil priložnost, da se še enkrat, čeprav v dolini, postavi tik ob simbol slovenstva, ki »pravo moč in poslanstvo pokaže šele na vrhu«.



»Imel sem priložnost biti sam ob stolpu na vrhu Triglava in sva se pogovarjala. Vprašal sem ga, kdaj bo obnovljen. /.../ Zdaj sem tu, ob Aljaževem stolpu, in sem srečen,« je dejal Hauc in dodal, da se najbrž še ne zavedamo pomena in pomembnosti projekta obnove stolpa za Slovenijo in Slovence. Podobno je bila navdušena Marjeta Erhatič z Iga, ki s sodelavci ni mogla na Triglav, a je prišla v Mojstrano, da bi stolp, ki je »močen simbol Slovenije in nekaj našega, kar ne more nihče vzeti«, lahko videla v živo in se ob njem fotografirala. 


 

Med obiskovalci sorodniki Jakoba Aljaža

V nekajstoglavi množici obiskovalcev so bili tudi prapranečakinja in trije praprapranečaki Jakoba Aljaža in mojstra Antona Belca, v čigar delavnici v ljubljanskem Šentvidu so pred 123 leti izdelali Aljažev stolp. »Ponosen sem, da sem del tega in da prenašam izročilo Jakoba Aljaža naprej,« je dejal Tine Hren, njegova sestra Katja pa je dodala, da so bili v nedeljo z bratrancem Maticem Plaznikom na Triglavu, saj so hoteli videti vrh Triglava brez stolpa.



Vrh je prazen brez stolpa, je dejal Tine Hren in dodal, da so s seboj na vrh nesli slovensko zastavo in da je bilo tudi na vrhu, čeprav Aljaževega stolpa tam ni, mogoče videti slovenski simbol. Prapranečakinja Martina Hren iz Vikrč pod Šmarno goro pa je poudarila, da »nas je veliko, ki razumemo sporočilo in moramo biti trdni tako kot Jakob Aljaž«.


 

Edinstven dogodek v zgodovini Slovenije

V kulturnem programu so pevci moškega kvarteta Vita ob Aljaževem stolpu zapeli dve pesmi, ki so jih Aljaž in njegovi sodelavci na vrhu Triglava zapeli po postavitvi stolpa pred 123 leti: Ave maris stella in Triglav moj dom. Mojstrančanu, ki ni hotel biti imenovan, je bila všeč simbolika na prireditvi, pri tem pa je ocenil, da bi morali takšen dogodek, ki je edinstven v zgodovini Slovenije in ga sedanje generacije ne bodo več doživele, zaznamovati še bolj odločno, z večjo prireditvijo in da bi še bolj poudarili velik pomen in simbol enotnosti, saj je Aljažev stolp po njegovem mnenju eden redkih spomenikov v Sloveniji, ki povezuje prav vse.