Zdravila v trgovine?

Ljubljana - Poslanke in poslanci so današnje nadaljevanje januarskega zasedanja državnega zbora (DZ) začeli z drugo obravnavo zakona o osebnem imenu. Kot je uvodoma pojasnil minister za notranje zadeve Dragutin Mate, predlog zakona o osebnem imenu opredeljuje pojem osebnega imena, njegovo sestavo in določitev ter pogoje za njegovo uporabo in spremembo za slovenske državljanke in državljane. Osebno ime bo po novem opredeljeno kot priimek in ime, ki sta vsak zase lahko sestavljena iz več besed, ki tvorijo celoto.

Doslej veljavni zakon ne vsebuje definicije osebnega imena. To je opredeljeno le kot osebna pravica in dolžnost, da mora vsak uporabljati svoje osebno ime. Omejitev vsebuje tudi določba, ki se nanaša na izbiro priimka po sklenitvi zakonske zveze. Če izbrani priimek sestoji iz več kot dveh besed, morata zakonca ob sklenitvi zakonske zveze podati izjavo o izbiri priimka za pravni promet. Problem nastaja predvsem v primerih sklenitve zakonske zveze slovenskih državljanov s tujimi državljani, ki imajo priimke pogosto sestavljene iz več besed in pomenijo nerazdelno celoto.

Predlog zakona poleg tega določa, da se pravica do proste izbire osebnega imena sme omejiti le, če je to nujno za zavarovanje javne varnosti, morale ali pravic in svoboščin drugih. Osebno ime se ne sme spreminjati tako, da bi bilo žaljivo, sprememba pa tudi ni dovoljena v času, ko je oseba pravnomočno obsojena in ne prestane kazni.

Dolg postanek ob zakonu o zdravilih

Ob drugi obravnavi zakona o zdravilih se je po pričakovanjih najdaljša razprava razvila ob predlaganih rešitvah glede uvedbe sistema primerljivih zdravil. Opozicijski poslanci so v razpravi opozarjali, da bi predvidena uvedba primerljivih zdravil lahko prizadela tretjino prebivalcev oziroma več kot 600.000 kroničnih bolnikov. Ministru za zdravje Andreju Bručanu so očitali tudi "tajnost" priprave takšnih določil, ki da so bile v zakon vključene brez posveta s strokovno javnostjo, ter da se je razprava o njih začela šele, ko so nanje opozorili bolniki sami oziroma njihova društva.

Slišati je bilo tudi opozorila, da gre za skupine zdravil za najpogostejše bolezni (proti revmi, visokemu krvnemu tlaku, prekomernemu holesterolu, kontracepcijska zdravila, zdravila proti bolečinam, alergijam, za osteoporozo). V primeru sprejetja tega pa tem bolnikom ne bi bilo težko zbrati podpisov za referendum, ki so ga v njihovih društvih že omenjali. Da bi predlagano rešitev kazalo še premisliti, so menili tudi v DeSUS.

Večina podprla dopolnilo LDS

Kljub obsežni razpravi pa je državni zbor z odločanjem o dopolnilih končal drugo obravnavo zakona o zdravilih. Poslanke in poslanci bodo po napovedih predsedujočega na seji, podpredsednika DZ Vasje Klavore (DeSUS), tretjo obravnavo in s tem dokončno odločanje opravili v četrtek, 9. februarja. Proti pričakovanjem je večina podprla dopolnilo LDS, s katerim se črta del, ki govori o medsebojno primerljivih zdravilih.

Poslanke in poslanci so torej večinsko sprejeli dopolnilo LDS k 16. členu, ki je prinašal domnevno sporno razvrščanje medsebojno primerljivih zdravil, s katerim bi lahko prizadeli kronične bolnike, ki bi nosili predvsem finančne posledice.

V poslanskem klubu LDS in poslanski skupini DeSUS so sicer predlagali dopolnili s podobno vsebino, s katerim so iz 16. člena zakona črtali del, ki govori o primerljivih zdravilih. V nasprotnem primeru bi namreč, so v obrazložitvi zapisali v LDS, obveljala ureditev, "ko bi sistem zdravstvenega varstva kril le najosnovnejše (najcenejše) oblike terapije, kar bi za določene (morda celo najtežje) bolnike pomenilo obvezno doplačilo za ustrezno terapijo". Državni zbor sicer lahko v okviru tretje obravnave danes sprejeto rešitev še popravi s sprejetjem morebitnega dopolnila.

V zvezi s tem je državni sekretar na ministrstvu za zdravje Dorjan Marušič zanikal, da bi koncept razvrščanja primerljivih zdravil sam po sebi pomenil omejevanje dostopnosti zdravil. Z zakonom o zdravilih želijo določiti strokovne okvire in merila, znotraj katerih so določena zdravila lahko na ravni države prepoznana kot primerljiva, vrednostni model pa se pri tem lahko razvija naknadno v predpisih s področja zdravstvenega zavarovanja, je opozoril Marušič. Sam je prepričan, da se na ta način pacientom ne bi zmanjšala možnost zdravljenja, omenil pa je tudi finančni vidik - Slovenija je namreč med državami na področju porabe zdravil med najbolj potratnimi.

Kje vse bomo spet lahko kupovali zdravila?

Parlamentarna večina pa je zavrnila dopolnilo poslanske skupine SD, ki je predlagala, da bi v zakon zapisali, da so lahko v prometu na drobno v specializiranih prodajalnah samo tista zdravila, ki so na tržišču že več kot 15 let in se smejo izdajati brez zdravniškega ali veterinarskega recepta že več kot deset let ter pri katerih v celotnem obdobju uporabe ni podatkov o neželenih stranskih učinkih, medsebojnih učinkih z drugimi zdravili, hrano in prehranskimi dopolnili ter kontradikcijah, in sicer samo tista, za katera lahko odloči organ, pristojen za zdravila.

Dopolnilo, s katerim so želeli prispevati k varnosti tistih, ki bodo zdravila kupovali v specializiranih prodajalnah, so predlagali tudi v LDS. V 79. člen bi želeli zapisati pogoje, ki jih morajo izpolnjevati učinkovine sinteznega izvora in na ta način preprečiti različne interpretacije. Poslanke in poslanci pa so sprejeli več dopolnil koalicijskih poslanskih skupin, s katerimi so popravili besedilo.

Siecr pa je državni zbor o možnosti, da bi zdravila kupovali tudi zunaj lekarn, precej obširno že razpravljal sredi decembra lani, ko je na predlog skupine poslancev s prvopodpisanim Ljubom Germičem opravil prvo obravnavo zakona. Medtem ko je večina koalicijskih poslancev sledila vladi, da bi bil na ta način dostop do zdravil boljši in cenejši, pa so opozicijski opozarjali na večje tveganje za nepravilno in prekomerno uporabo zdravil.

Glede na pojasnila direktorja agencije za zdravila Stanislava Primožiča naj bi bila v specializiranih prodajalnah na voljo le zdravila brez recepta, ki bodo imela dokaz o neškodljivosti. Poleg tega pa naj bi bilo tako mogoče kupiti le zdravila nižje jakosti, v manjših pakiranjih in v omejenih količinah.

Dars čaka na blagoslov DZ

Zakona, ki bosta Družbi za avtoceste v RS (Dars) omogočila zadolžitev do višine 1,03 milijarde evrov, sta pripravljena za obravnavo na potekajoči seji DZ. Potem ko je prejšnji teden odbor za finance potrdil zakon o državnem poroštvu za obveznosti Dars, je danes odbor za promet podprl še zakon o soglasju Dars za najem kreditov in izdajo obveznic.

Opozicija dodatnemu zadolževanju Dars nasprotuje, finančni minister Andrej Bajuk pa poudarja, da želi vlada avtocestni program čim hitreje končati. In to ob spoštovanju ključnih elementov javnofinančnega položaja Slovenije v trenutku, ko vstopamo v evroobmočje, je povedal na novinarski konferenci, na kateri je skupaj s prometnim ministrom Janezom Božičem predstavil razloge za financiranje gradnje avtocest s povečanim zadolževanjem. Več v novici "Še milijarda za 516 kilometrov cest".