Zdravilišča zaskrbljeno v drugo polovico leta

Celje – V slovenskih naravnih zdraviliščih, ki so s 30-odstotnim deležem v prenočitvah in tretjinskim deležem v prihodkih najpomembnejši steber slovenskega turističnega gospodarstva, so ob polletju sicer imeli enako prihodkovno rast kot v istem obdobju lani. A upadanje števila domačih in italijanskih gostov lahko v poslovanju zdravilišč povzročita katastrofalni padec.

Število domačih gostov je bilo v prvem polletju manjše za 6 odstotkov glede na enako obdobje lani, tujih pa so v zdraviliščih našteli za 5 odstotkov več, vendar je bilo med njimi kar za 14 odstotkov manj Italijanov kot tradicionalno najštevilnejših zdraviliških gostov. Napovedi so slabe tudi za avgust, ki je v Italiji najpomembnejši počitniški mesec, zato se po oceni direktorja Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč Iztoka Altbauerja hitro lahko zgodi, da bo samo upad števila italijanskih gostov zdraviliščem do konca leta odvzel kar 45.000 prenočitev, ki jih ne more nadoknaditi niti doslej evidentirana 49-odstotna rast nizozemskih, 30-odstotna rast ruskih in 13-odstotna rast nemških gostov. Če se bo padanje števila domačih in italijanskih gostov nadaljevalo, se bodo po njegovem zdaj še razmeroma stabilni poslovni izidi zdravilišč že ob koncu leta zelo poslabšali.

V Olimii vse manj domačih gostov

»Predvidevali smo težave, a nismo računali, da bo tako hudo,« priznava tudi predsednik Turistično-gostinske zbornice Slovenije in direktor Term Olimia v Podčetrtku Zdravko Počivalšek. Obisk domačih gostov, med katerimi prevladujejo družine z otroki in upokojenci, se vztrajno manjša, kar je po njegovem posledica splošnega prepričanja, da je treba v času krize strogo varčevati. Vrzel skušajo v Olimii nadoknaditi na tujih trgih, saj se zavedajo, da bodo le z večjim številom tujih gostov zmogli razvojno rast. »V naslednjih mesecih imamo najavljenih več tujih skupin, kot smo jih imeli lani v tem času, a kljub temu ne vemo, kaj nam bodo prinesli meseci do konca leta. Vemo pa nekaj: če hočemo v naše zdravilišče pripeljati več tujih gostov, jim moramo za manj denarja ponuditi več in boljše storitve. Temu preprostemu dejstvu pač podrejamo vse svoje odločitve.«

V Laškem vabijo tudi muslimanske goste

Zavedajoč se dejstva, da bo varčevanje v zdravstveni blagajni omejilo obseg storitev k njim na zdravljenje napotenih slovenskih gostov in se tudi sicer število domačih gostov manjša, so se tudi v Thermani v Laškem po večje število gostov podali na tuje trge. Njihov obisk je bil v sedmih mesecih letos za 18 odstotkov večji kot lani, največ, kar za 30 odstotkov, se je povečal obisk Rusov. Thermana je pridobila tudi certifikat Halal za muslimanskim gostom prilagojeno gostinsko in nastanitveno ponudbo, a je po besedah vodje marketinga Maje Jan prodor na arabski trg zelo težaven. »Ne arabskih in ne drugih tujih gostov ni mogoče pridobiti čez noč, čeprav se s svojo ponudbo zelo trudimo. Seveda nas je strah, kaj bo prinesla jesen.«

V Zrečah se rešujejo z novih hotelom

V zreških termah so zaradi novega hotela Atrij sicer ob polletju zaznali sedemodstotno rast števila gostov glede na lansko leto, a enako kot v drugih slovenskih zdraviliščih zaradi upadanja števila domačih gostov in splošnega varčevanja zadržano govorijo o obetih v drugi polovici leta. »Domači gostje čedalje manj načrtujejo prihode dolgoročno in rezervacije potrjujejo v zadnjem trenutku, zato skušamo čim več gostov pridobiti na tujem,« pravi vodja trženja Barbara Soršak. V tujino se po goste usmerjajo tudi v Termah Topolšica, čeprav so jim v tem trenutku še vedno najpomembnejši gostje slovenski upokojenci.

»Zaradi krčenja stroškov in nižjih cen smo sicer letos imeli 8 odstotkov več nočitev, vendar se zavedamo, da brez tujih gostov naše zdravilišče v prihodnje ne bo več moglo normalno poslovati,« je prepričana direktorica Lidija Fijavž - Špeh. Izraziteje se usmerjajo na avstrijski in nemški trg, zanimiv jim je tudi ruski, jeseni pa bodo v njihovo zdravilišče prvič prišli gostje iz Izraela.