Zdravje občin 2018: še vedno bolj zdravi na zahodu, manj na vzhodu

Najmanj alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč v občinah Veržej, Cirkulane, Vuzenica, Preddvor in Hrastnik.

Objavljeno
11. april 2018 14.51
Posodobljeno
11. april 2018 16.00
vidic/alkoholizem
Milena Zupanič
Milena Zupanič

Živeti na zahodu Slovenije je »bolj zdravo« kot na vzhodu države, je pokazala tudi tretja zaporedna raziskava Nacionalnega inštituta za varovanje zdravja Zdravje občin 2018. Kazalniki zdravja pa niso vsi obrnjeni v isto smer; posamezna občina je po nekaterih boljša, po drugih slabša.

Občine spodbujajo zdravje

Proučevanje zdravja v 212 občinah in primerjanje kazalnikov je velik zalogaj. Zato so v prvi raziskavi pred tremi leti proučevali 35 dejavnikov, tokrat pa zgolj osem, in sicer tiste, na katere lahko občina in prebivalci s svojimi dejavnostmi vplivajo.

»Tiste občine, ki so bile pred tremi leti po kakšnem izmed kazalnikov slabše, so se zdaj po teh kazalnikih bistveno izboljšale. Zdravje v občinah je namreč spodbudilo občine k novim aktivnostim za zdravje. To je bil tudi namen razisakve, da so občine bolj pozorne na zdravje prebivalcev in da se lahko med seboj primerjajo. Lep primer so koroške občine, najbolj Črna na Koroškem, pa tudi pomurske,« je povedala Ada Hočevar Grom, soavtorica raziskave.

Kje so najbolj aktivni ...

Eden izmed na novo merjenih kazalnikov je fitnes otrok in mladostnikov, saj je dokazano, da gibalne sposobnosti bistveno prispevajo k zdravju. Podatki kažejo, da so telesno najbolj aktivni v občinah Zreče, Tabor, Bohinj, Sveti Tomaž, Benedikt, Bistrica ob Sotli, Luče, Hajdina, Kobarid in Trebnje.

Udeležba v preventivnem programu proti raku dojk Zora kaže, da je leta 2016 – to leto proučuje raziskava – šlo na preventivni pregled največ žensk v občinah Tolmin, Miren-Kostanjevica, Železniki, Šempeter-Vrtojba, Oplotnica, Zreče, Cerkno, Hrastnik, Gorenja vas-Poljane in Kobarid.

Umivanje zob prebivalcev, starih med 25 in 74 let kaže, da so glede zob veliko bolj prizadevni v občinah Gorenjske, Osrednjeslovenske, Notranjske in Primorske regije, na jugu in vzhodu Slovenije pa manj. Podatki so obratno-sorazmerni pri prekomerno prehranjenih otrocih: bolj kot gremo proti vzhodu ali judu, več težav s težo imajo otroci in mladostniki.

... in kje je največ novih pljučnih rakov?

Pomemben kazalnik, ki pa zahteva dodatno proučevanje, so novi primeri pljučnega raka. Največ jih imajo občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah, Komenda, Kostanjevica na Krki, Šmartno ob Paki, Miklavž na Dravskem polju, Ribnica, Mengeš, Trzin, Piran in Kranjska Gora.

Podatki o številu nesreč alkoholiziranih voznikov (na sliki) kažejo, da so najboljše občine Veržej, Cirkulane, Vuzenica, Preddvor in Hrastnik. Imele so manj kot 3,9 odstotkov prometnih nesreč alkoholiziranih voznikov. Alkoholizirani vozniki opovzročijo z nesrečami veliko nepotrebnih izdatkov tudi zdravstvenemu sistemu.

Kaj vse vpliva na razlike v zdravju?

Na razlike v zdravju vplivajo socialno-ekonomski dejavniki (višja ko je izobrazba, dohodek in zaposlenost, več je zdravja), kultura, etnična pripadnost, sistem zdravstvenega varstva, ki se izraža v dostopnosti do kakovostnih in varnih programov preprečevanja bolezni, zdravljenja in rehabilitacije ter življenjski slog v zvezi z vpetostjo posameznika v ožjo socialno mrežo, njegove bivalne in delovne razmere ter dostopnost do osnovnih dobrin, pravijo strokovnjaki Nacionalnega inštituta za varovanje zdravja.

Zdravje je odvisno tudi od razvitosti občine, prirasta prebivalcev in starejših v občini, izobrazbe občanov, stopnje delovne aktivnosti in tudi poškodb, čezmerne prehranjenosti otrok, kadilskih in pivskih navad, pojavnosti nekaterih bolezni in različnih drugih vzrokov smrti.