Tiskane izdaje
Maribor – »Razmere v Mariboru niso tako slabe, če jih primerjamo z letom 1990, ko so propadala velika podjetja. Je pa slabo, če jih primerjamo z našimi pričakovanji ob prehodu v samostojnost,« pravi novi mariborski podžupan Zdravko Luketič (NSi) in mestni svetnik z najdaljšim stažem (od leta 1990).
Junija ste kot podžupan okrepili ekipo župana Andreja Fištravca. Kakšna je vaša slika o njegovem dosedanjem delu?
Vidim, da obstaja volja, da se razmere v Mariboru izboljšajo. Župan vlaga energijo v to in odpira Maribor investitorjem. Nujno potrebujemo naložbe, da bi lahko prek njih ustvarili nova delovna mesta.
A tujih naložb za zdaj ni, že napovedani projekti, kot sta tovarna baterij in ameriška univerza, pa so se očitno izjalovili.
Da so se izjalovili, ni najprimernejša beseda, saj ta dva projekta nista odpisana. Investitorji še naprej izražajo voljo za nadaljevanje, vendar se postopki vlečejo zaradi različnih vzrokov. Med temi so tudi takšni, na katere občina ne more vplivati.
Kot podžupan ste odgovorni za lokalno samoupravo. Kaj se bo spremenilo za mestne četrti (MČ) in krajevne skupnosti (KS)?
Takoj sem sprožil postopek za pripravo novega odloka o MČ in KS. V nekaj mesecih bo izvedena reorganizacija mestne uprave in takrat bomo hkrati s spremembo statuta občine spremenili še odlok o MČ in KS. Te so v preteklosti upravičeno negodovale nad pomanjkanjem komunikacije. Jaz sem odprt za komunikacijo, s predsedniki MČ in KS se bomo redno srečevali. Seveda pa vse želje vedno ne bodo uresničene, zaradi pomanjkanja denarja ali drugih okoliščin. Podpiram tudi civilno iniciativo, ki je evropski standard sodelovanja.
Boste torej uslišali predlog civilne iniciative, da bi uvedli participatorni proračun, sprva vsaj na ravni ene MČ?
Pilotni projekt se izvaja še naprej, izbrana je tudi MČ. Treba ga je pripraviti do jeseni, da bo lahko vključen v občinski proračun za prihodnje leto.
Letos je bilo pri pripravi proračuna precej težav zaradi pomanjkanja denarja. Kje vidite rešitve?
Predvsem v primerno visoki povprečnini in v ustanovitvi regij. Država proračunske luknje ne bi smela krpati prek občinskih proračunov. Za nas je težava tudi, da ni razpisov za sofinanciranje. Nekatere naj bi država objavila šele proti koncu leta. Zato ne moremo prijaviti projektov, ki jih imamo že pripravljene.
Se je pa občina pod vodstvom Fištravca v preteklosti sama odrekla naložbam, za katere je že bilo odobreno sofinanciranje, denimo brvi Lent-Tabor.
Takrat so se odločili za druge prioritete. V tistem času nisem bil član županove ekipe. Zdaj je v koalicijsko pogodbo vključen tudi projekt z mestno plažo na Lentu, ki bi ga bilo mogoče uresničiti z evropskim denarjem.
Na občino ste prišli iz mariborskega univerzitetnega kliničnega centra (UKC). Je mogoče primerjati razmere v obeh ustanovah?
Podobnost je to, da tako kot se UKC pogaja z zavodom za zdravstveno zavarovanje o višini sredstev, ki včasih za tekoče leto ni znana niti konec avgusta, se mi z državo pogajamo za povprečnino. Zdaj je juliji in še ni znana višina povprečnine, naloge, ki nam jih država nalaga, pa so znane.
Kaj vas je prepričalo, da ste se pridružili Fištravčevi ekipi?
Dobil sem povabilo. Odločitev ni bila lahka, jaz sem bil v UKC varovan delavec. V preteklosti sem odklanjal nekatere ponudbe v politiki. A vedno izzivom kljub tveganjem človek ne sme reči ne.
V javnosti je že nekaj časa slišati kritike na račun dela Fištravčeve ekipe, predvsem županovega svetovalca Marka Kovačiča. Kaj menite o tem?
Ta je njegova osebna izbira. Tako mora sam tudi presoditi, ali njegovo delo prispeva k njegovemu županovanju ali ne. Če nekatere rešitve, ki jih predlaga župan, niso v redu, zato ni treba delati revolucije, temveč na demokratičen način zahtevati, da pripravi takšne, ki so v strokovni in drugi zainteresirani javnosti zaznane kot prave.
Nezadovoljstvo s Kovačičem je bil menda tudi vzrok, da so župana zapustili štirje svetniki. S tem je koalicija izgubila večino v mestnem svetu. Bo to resna težava?
To samo po sebi ni slabo. Dobre predloge bodo najbrž v mestnem svetu vsi podpirali. Če pa bo pri, recimo, kadrovskih zadevah ali pri proračunu potrebne malo več komunikacije, lahko to prinese novo kakovost. Je pa koalicija še vedno odprta in ključno je, da uresničimo vsebino koalicijske pogodbe.
Ali je že uresničen kateri izmed ciljev v njej?
Veliko je manjših projektov, ki jih je že mogoče izvajati. Takšen je parkirišče za avtodome v mestu, ki ga želimo urediti še v tej poletni sezoni. Od večjih projektov je ta čas v pripravi prijava Maribora na evropski razpis za prenovo javne razsvetljave na LED-tehnologijo v javno-zasebnem partnerstvu.
