Tiskane izdaje
Ljubljana - Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc večkrat pove, da je »dala« denar za skrajševanje čakalnih dob. To ne drži, nas je opozoril bralec. Seveda ne: 7,9 milijona evrov je po odločitvi vlade namenila za skrajšanje zdravstvena blagajna, k temu pa bodo dva milijona dodale dopolnilne zavarovalnice.
Zapleten zdravstveni sistem, v katerem sta soodvisno povezana obvezno in dopolnilno zavarovanje, povzroča, da k vsakemu izdatku javne ZZZS doda določen delež tudi zasebna zavarovalnica, pri kateri je bolnik zavarovan dopolnilno. Tako bodo Vzajemna, Adriatic Slovenica in Triglav, zdravstvena zavarovalnica, k strošku ZZZS za skrajšanje čakalnih dob dodale približno 20 odstotkov, torej dva milijona evrov. Če bodo skrajševali čakalne dobe pri prvih pregledih, kot je tudi odločila vlada, pa še osem milijonov ZZZS in še dva milijona evrov zavarovalnice. Za to - doplačila - so zasebne zavarovalnice ustanovljene. V prvih osmih mesecih je bila rast stroškov za zdravljenje bolnikov štiriodstotna, kar pomeni, da je javni sistem v tem času izvedel štiri odstotke več operacij, kot je bilo načrtovano. Izvajalci so začeli skrajševati čakalne dobe po ministričinem programu na začetku septembra. Primanjkljaj ZZZS bo najbrž pokrit iz rezervnega sklada ZZZS, o čemer bo odločila skupščina.
Prejšnji teden pa so začeli v petih izbranih bolnišnicah po navodilih ministrice tudi preverjati »modre knjižice« standardov in normativov. Pogajanja med Fidesom in ministrstvom za modro knjižico, v kateri se zdravniki zavzemajo, da bi imeli v ordinacijah več časa za bolnike, so bila prav včeraj. Koliko časa imajo za bolnike na ljubljanski urgenci, kjer se je včeraj oglasil Delov fotoreporter? Zdravnik na naslovni fotografiji bo v 12 urah, kolikor traja njegov delovnik, pregledal od 110 do 120 poškodovancev, kar je zelo veliko v primerjavi z razvito Evropo.
Zdravnik na poškodbeni urgenci UKC je obremenjen 200-odstotno glede na normative ZZZS. Na enega zdravnika pride vsak dan v povprečju 70, v »konicah« pa tudi do 120 poškodovancev, je povedal doc. dr. Anže Kristan, vodja poškodbene urgence.
Toliko, kot delajo zdravniki, sestre in drugi na poškodbeni urgenci UKC, ne delajo nikjer v razviti Evropi. Štirje zdravniki specialisti in štirje specializanti so zadnji konec tedna pregledali približno 450 poškodovancev, opravili 19 velikih urgentnih operacij poškodovanih v prometnih in drugih nesrečah (vsaka traja več kot dve uri), 100 manjših kirurških posegov (naravnava kosti po zlomu, šivanje ran in raztrganin), poleg tega pa oskrbovali še 200 poškodovancev, ki že ležijo na oddelkih travmatologije in dveh intenzivnih oddelkih. Vsak dan pride na urgenco do 230 poškodovancev, je povedal dr. Kristan.
Ameriška študija je pred kratkim pokazala, da so razmere, v katerih je na eni točki več kot 180 poškodovancev na dan, nevarne, je navedel dr. Kristan. »Ne gre samo za ekipo, ki je v stresu in utrujena, pač pa tudi za prepolne čakalnice in za to, da osebje izgubi pregled nad bolniki. Če pride starejša gospa zaradi poškodbe gležnja, se lahko zgodi, da jo v čakalnici zadene kap. Osebja in prostora mora biti toliko, da osebje gospo opazi in ji pomaga. V čakalnici na urgenci UKC pa je tako malo prostora, da se mora kar naprej vsak vsakomur umikati, ker so vsi drug drugemu napoti.«
Analiza za modro knjižico
Urgenca UKC kot tudi UKC nasploh nista na seznamu bolnišnic, ki bi bile vključene v trimesečni pilotni projekt ministrstva za zdravje, ki meri obremenitve zdravnikov. Od petih vključenih bolnišnic (Jesenice, Celje, Trbovlje, Golnik in Idrija) ministrstvo pričakuje, da bodo do 30. novembra izpolnjevale posebne obrazce in merile realizirane ure in obseg dela v operacijskih dvoranah, na bolnišničnem oddelku ter v ambulanti vsakega posameznega zdravnika.
Bolnišnice bodo o času in vsebini dela, ki ga zdravniki namenijo administraciji, vzdrževanju in izboljšanju kakovosti ter znanstveno-raziskovalnemu delu, mentorstvu in vodenju, poročale ministrstvu. »Zbrane podatke bomo primerjali po strokah, dejavnostih in med bolnišnicami. Na podlagi tega se bo ugotovilo, kaj bi uvedba modre knjižice pomenila v praksi,« so zapisali na ministrstvu za zdravje, kjer pričakujejo analizo za vsak teden posebej. Kako poteka merjenje?
Jesenice obvestili mediji
V bolnišnici Murska Sobota po svoji metodologiji, ki so jo delno usklajevali z drugimi bolnišnicami, spremljajo obremenjenost 77 specialistov in nekaj več kot 50 specializantov. Večino podatkov dobijo iz obstoječih evidenc, preostanek beležijo zdravniki sproti ob svojem delu. Na začetku je bilo to dodatno delo nekaterim odveč, a so se zdaj navadili in jim ni v breme, je povedal strokovni direktor Daniel Grabar.
V Trbovljah ugotavljajo, da je takšno spremljanje dela dodatna obremenitev za zdravnike, še posebno ker se zbirajo podatki o obremenjenosti že pri poslovnih poročilih po različnih dejavnostih, je dejala direktorica bolnišnice Marina Barovič. Namen zbiranja podatkov ni ugotavljanje učinkovitosti dela zdravnikov, pač pa preverjanje normativov v modri knjigi, ali so dovolj dobra podlaga za implementacijo v sistem na državni ravni in uporabo v praksi, je povedala. »Od spremljanja dela zdravnikov pričakujemo, da bodo podatki potrdili že ugotovljeno obremenjenost zdravnikov v Trbovljah, ki je posledica pomanjkanja zdravnikov, izvirni greh pa je način odobritev specializacij, ki je rakasta rana ne le Trbovelj, pač pa tudi Zasavja. Mogoče bo to dovolj dober podatek, da je treba nekaj spremeniti glede specializacij, za kar do zdaj ni bilo posluha. Nobena metodologija pa ne more zajeti vseh aktivnosti, ki jih zdravniki izvajajo ob pacientu in za paciente, in tudi v tem primeru bo tako,« je dejala Barovičeva.
V Splošni bolnišnici Jesenice so bili o svoji vključenosti v pilotni projekt obveščeni iz medijev, saj so novinarji nanje naslavljali vprašanja o tem. Kot je povedala Sandra Jerebic, so se potem obrnili na ministrstvo za zdravje s prošnjo za pojasnila, vendar so jih z ministrstva obvestili, da je bila to dezinformacija in da bolnišnica Jesenice nikoli ni bila predvidena kot ena od sodelujočih v projektu.
Strokovni direktor bolnišnice Celje Franci Vindišar meni, da bo merjenje pokazalo, da je zdravnikov premalo in koliko jih je premalo. Odziv zdravnikov je različen: »Nekateri menijo, da je že skrajni čas za sprejetje normativov in standardov, drugi pa zagovarjajo timski pristop in pravijo, da je določanje normativov po posameznikih nepotrebno in bo povzročilo težave v organizaciji dela, zato projektu nasprotujejo,« je povedal Vindišar. V celjski bolnišnici so že pred projektom zbirali večino podatkov. Zdaj predstojniki oddelkov vsak dan vpisujejo predviden čas za posameznega zdravnika na oddelku na osnovnih deloviščih, nato pa se bodo v te iste zbirke vpisale še evidentirane zdravstvene storitve neposredno iz informacijskega sistema bolnišnice.
Tako pripravljene tabele bodo še enkrat preverili predstojniki. Pri tem je Vindišar opozoril na določene težave: »Kot smo opozarjali že prej, zdaj ugotavljamo, da je modra knjižica za sekundarni nivo precej pomanjkljiva, saj nikakor ne zajema vseh medicinskih področij, kar bo nujno treba nadgraditi.« To je en del težave, drugi del pa je tudi metodologija, je sklenil: »Rezultate bo treba pregledati skupaj z drugimi bolnišnicami in metodologijo zbiranja podatkov na nekaterih področjih še uskladiti.«
