Vodstvo inštituta je predlagalo, da se odločitev o tem vprašanju začasno odloži, saj so ministrstvo za zdravje zaprosili, da poda enotna izhodišča na nivoju celotne države, saj se s podobnimi zahtevami srečujejo tudi v drugih javnih zdravstvenih zavodih. »Vse do današnjega dne ministrstvo ni podalo ustreznega in enoznačnega odgovora, po katerem bi se lahko ravnali vsi javni zdravstveni zavodi in prenaša odgovornost na vodstva javnih zdravstvenih zavodov ter izpostavlja, da je poslovodni organ zavoda tisti, ki organizira in vodi delo in poslovanje zavoda, predstavlja in zastopa zavod in je odgovoren za zakonitost dela zavoda,« je pojasnila direktorica OI Zlata Štiblar Kisić. V skladu z zapisanim je sklenila, da ugodi zahtevam sindikata in da se bo opravljanje dela v času dežurstva izplačevalo v višini nadur.
Odgovor je sindikatu poslala 28. maja, a se je po njenem žal izkazalo, da ga niso razumeli kot sklep o ugoditvi njihove zahteve: »Jutri bomo na sestanku razjasnili morebitne komunikacijske nejasnosti in pričakujem, da bodo zdravniki svoje preklice za nadurno delo preklicali in bo delo na Onkološkem inštitutu teklo kot doslej.«
Pomanjkanje sredstev
Kot že večkrat doslej je direktorica inštituta ponovno poudarila, da se zavzema za izboljšanje statusa zdravnikov in njihovim zahtevam ne bi nasprotovala, če bi za to obstajala povsem jasna zakonska podlaga in enovita sistemska rešitev, podprta s strani pristojnega ministrstva. »Dejstvo je tudi, da obstaja nevarnost, da na OI ne bo dovolj razpoložljivih sredstev. Izračun je namreč pokazal, da bo ugoditev sindikalnim zahtevam Onkološki inštitut za preostanek tega leta stala 286.815,79 evrov, znesek pa se bo v naslednjem letu povečal na 491.684,21 evrov,« je opozorila Štiblar Kisićeva. Poudarila je, da takšno povečanje stroškov v letošnjem letu ni bilo načrtovano v finančnem planu, kar bo povzročilo izredne neplanirane odhodke, ki jih bo potrebno nadomestiti: »Za prihodnje leto pa bo potrebno znesek v višini 491.684,21 evrov vključiti v finančni plan ter zagotoviti sredstva za plačilo tega zneska.«
V pismu je navedla še, da je ena izmed ključnih nalog in odgovornosti direktorja, da je dolžan poskrbeti za nemoten delovni proces: »To dejstvo je poleg ostalih že navedenih ključnega pomena za OI, saj gre za zdravljenje posebno težkih bolnikov, kjer si kakršnekoli motnje ali omejenega dela zdravnikov ne moremo privoščiti, saj bi bile posledice nepopravljive.«
Prevelika nevarnost za bolnike
Generalna direktorica ocenjuje, da odstopna izjava 90 zdravnikov, ki so preklicali soglasja za nadurno delo, pomeni resno grožnjo, da bi zaradi tega nastale motnje delovnega procesa ter s tem celotnega delovanja inštituta: »Neopravljanje nadur zdravnikov bi povzročilo veliko škodo in pomenilo resno grožnjo, da bi onkološki bolniki ne bili deležni celovite in takojšnje oskrbe, kot jim pripada in jim je bila doslej zagotovljena. Zato je tudi taka odločitev vodstva – da se torej ugodi sindikatu.«
Poudarja pa, da je bilo vodstvo prisiljeno izbirati med dvema slabima možnostima: ali zavestno povzročiti morebitni minus v poslovanju zavoda, ali tvegati, da bodo onkološki bolniki ostali brez ustrezne zdravstvene oskrbe v najkrajšem možnem času, z vsemi posledicami, ki iz tega lahko izhajajo.
Predstavnica zdravnikov na inštitutu Ana Lina Vodušek je po včerajšnji seji glavnega odbora Fides dejala, da odločitev o ugoditvi njihovim zahtevam do nje še ni prišla in da bo več lahko povedala po jutrišnjem sestanku. Dejala je, da poskušajo z vodstvom ustanove o problematiki že dlje časa vzpostaviti dialog in da pri tem niso bili uspešni. Po njenih besedah si zdravniki želijo predvsem poštenega plačila za pošteno delo.
Štiblar Kisićeva je očitke o pomanjkanju dialoga zavrnila: »Ne vem, v čem se vodstvo ne bi želelo pogovarjati ali bi se upiralo komunikaciji. Mislim, da smo prav mi na onkološkem inštitutu uvedli ta nivo kulturnega dialoga in odzivanja na vsako pobudo,« je ocenila.