Zdravniki po 20 letih spet za lekcijo vladi

Fides zahteva prenovo kolektivne pogodbe in dogovor o celoviti reformi pred marcem 2016, sicer se utegne zgoditi stavka.

Objavljeno
04. december 2015 18.15
Diana Zajec
Diana Zajec
Ljubljana – Zdravniki so leta 1996 slovenski vladi s tri tedne trajajočo stavko v belem dali lekcijo, kakršne ta ne pomni. Na današnji letni konferenci sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Fides se je pokazalo, da se utegne zgodba naslednjo pomlad, po 20 letih, ponoviti – po zaslugi resorne ministrice, ministrskega predsednika in celotne vlade, ki da niso sposobni niti spodobnega dialoga, kaj šele sprejetja celovitih in učinkovitih rešitev za slovensko zdravstvo.

To danes deluje v nevzdržnih razmerah, ki puščajo odtis na čedalje slabši kakovosti in varnosti dela – zaradi pomanjkanja kadra in posledične preutrujenosti, že zdavnaj dotrajane opreme in prostorov, neustrezne organizacije in plačila v smislu uravnilovke, ki ne ločuje med dobrim in slabim.

Zato Fides, skupaj z vsemi sindikati zdravstva, pričakuje in zahteva ureditev razmer. Pogajanja z vlado o kolektivni pogodbi za zdravnike in zobozdravnike, v katero je treba vključiti že zdavnaj pripravljene standarde in normative in jih začeti uporabljati najkasneje do konca marca 2016. Zdravnikom je jasno, da takojšnja implementacija zahtevanega ni mogoča, zato so pripravljeni iskati razumno rešitev za postopno uresničevanje ključnih postulatov, ki bodo izboljšali možnosti za kakovostnejšo in varnejšo pa tudi pravočasno skrb za paciente. Prav zato vztrajajo pri ohranitvi zakona o zdravniški službi, ki naj bi ga na predlog ministrstva za zdravje ukinili oziroma ga umestili v sklop zakona o zdravstveni dejavnosti. Aktualna bodo tudi prizadevanja za fleksibilnost plačnega sistema zdravnikov.

Pogajanja in rešitve ali stavka

Če v pogajanjih do konca februarja ne bo napredka, bo Fides začel intenzivne sindikalne aktivnosti. »Če bo dialog takšen kot zdaj, ko ga sploh ni, bomo primorani v stavkovne ukrepe, kot pred 20 leti, in prepričan sem, da bomo pri tem uspešni, nič manj kot takrat,« poudarja predsednik Fidesa Konrad Kuštrin, ki je slovensko zdravništvo spravil na skupni imenovalec že v stavki leta 1996 in od takrat ostal na čelu Fidesa, vedno znova je bil edini kandidat za predsednika. »Četrt stoletja že mučimo naše politike – in to bomo nadaljevali,« je Kuštrin obljubil na včerajšnji jubilejni (25.) letni konferenci.

Potem ko leto dni na nobenega od pozivov niso prejeli odgovora ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc, zbranih zdravniških sindikalnih zaupnikov danes ni presenetila ponovna komunikacijska nespodobnost in pomanjkanje etičnosti v pozivih k skupnemu iskanju rešitev. Ignorantski odnos, prevzetnost in samozadostnost so tri oznake, ki jih je zdravstveni politiki namenil predsednik zdravniške zbornice prim. Andrej Možina, naveličan potvarjanja podatkov, ki jih zadnje čase dobiva slovensko prebivalstvo. Z mednarodno analizo in nič konkretnimi ukrepi je Slovenija izgubila eno leto, rezultat takšnega početja so ugotovitve, ki ne prinašajo ničesar novega, pri čemer zdravstvena politika iz njih lušči le izbrane podatke in ljudem naliva nečisto vino, je prepričan Možina. »Tako poenostavljenega populizma pri nas še ni bilo – sočasno pa slovensko zdravstvo drvi v nepravo smer in posledice ne bodo preproste.« Zato se bo prihodnji teden ponovno sestala koordinacija zdravniških organizacij, tudi zaradi »redefiniranja odnosov z zdravstveno politiko«.

Vzorčni kolapsi sistema

Da je to nujno, je prepričan tudi Igor Muževič, predsednik sindikata zdravnikov družinske medicine Praktik.um, ki se je zbranim pridružil z zamudo, zaradi napovedane predstavitve (mednarodne) analize osnovnega zdravstva, »a sem videl, da je bolje, da pridem sem, saj ne bom zamudil prav ničesar, če me ne bo tam«. Opozoril je, da so razmere na terenu zelo resne – »precej bolj od tragikomičnih konstruktov, kakršne je, kot vidimo, sposoben sproducirati zdravstveno-politični um« – in to utemeljil s konkretnim primerom. V centru za slepe in slabovidne v Škofji Loki se je, pravi Muževič, zdravnica odločila, da vrne koncesijo, zdaj tam delajo zdravniki brez licence. Rezultat? Število napotitev v bolnišnico se je povečalo za 300 odstotkov.

Da je bridka resničnost svetlobna leta oddaljena od političnih napovedi in obljub, potrjuje tudi problem anesteziologije v UKC Maribor, ki ostaja nerazrešen že najmanj ducat let. Predstojnik oddelka zevajočo kadrovsko vrzel rešuje povsem v nasprotju s smernicami najvišjega strokovnega organa za anesteziologijo in program, denimo, razpiše za enega specialista in nekaj specializantov, tudi takšnih, ki nimajo izpolnjenih pogojev za to delo. Tako se dogaja, da je zdravnik sočasno v dežurstvu in v pripravljenosti, kar pomeni – če se zgodita dva nujna primera hkrati –, da se bo eden po vsej verjetnosti končal usodno. Anesteziologi v UKC Ljubljana so v podobni kadrovski stiski, zato, kot se je pokazalo, tudi iz nedavnega dogovora o medsebojni pomoči ne bo nič. In kaj nadomeščanje specialistov s specializanti pomeni za bolnike? »Zgodi se, da me pokličejo, z vprašanjem, kaj naj, ko je treba opraviti nujni carski rez, sploh naredijo – ker tega niso še nikoli delali. S tem se spopadam vsak dan – v zdravstvu, ki je, kot smo slišali od ministrice za zdravje, celo boljše od avstrijskega,« je opozoril mariborski anesteziolog Boris Rižnar, nato je Fides od mariborskega UKC zahteval, naj takoj začne delati skladno s strokovnimi smernicami.

Riba smrdi pri glavi

»Veliko besed, malo dejanj, nič reform,« je delo vlade ocenil Kuštrin, ki se mu zdi nevzdržno, da se očitno širi politični pristop, kakršnemu smo bili priča ob letošnji kopici tragičnih in nedopustnih zgodb v UKC Ljubljana. »Ne delajo se norca le iz UKC, ampak iz vseh, iz bolnikov. Jasno je, da bi odgovorni morali frčati takoj, vsi. Tako kot riba smrdi pri glavi, je tudi največja korupcija vedno umeščena najvišje. To, da nihče od odgovornih ni čutil potrebe po odstopu, pa potrjuje, da se nekateri kolegi svojih položajev, čeprav neupravičeno, držijo kot astmatik kisikove maske, da lahko diha.«

Da bo tudi slovensko zdravstvo moralo zadihati, drugače, z bolj polnimi pljuči, so si edini v vseh zdravniških združenjih. Zato se bodo kmalu sestali tudi s predstavniki združenj bolnikov in iskali skupno pot do preoblikovanja slabega v sistemu.