Štirje specialisti urgentne medicine v celjskem urgentnem centru so danes dali odpovedi. Dvema se bo odpovedni rok iztekel konec avgusta, dvema konec septembra. Z vsemi se vodstvo bolnišnice o nadaljnjem sodelovanju še pogovarja, hkrati pa upajo na dodatno financiranje enote za hitre preglede, da bi lahko zaposlili dodatni kader.
Prav enota za hitre preglede je bila že nekaj let jabolko spora bolnišnice z zavodom za zdravstveno zavarovanje (ZZZS). Kot so že nekaj časa opozarjali v bolnišnici, za to ambulanto nimajo urejenega financiranja od ponedeljka do petka med 7. in 20. uro, zato so zaposleni sočasno opravljali delo v enoti za hitre preglede in v prehospitalnem delu nujne medicinske pomoči. Prav delo na dveh deloviščih naj bi bilo ključno za odpovedi zdravnikov urgentne medicine. Gre za mlado specializacijo, zato je vsak specialist zlata vreden in predvsem zelo iskan kader. Tudi zato v Splošni bolnišnici Celje (SBC) nadaljujejo pogovore, da bi specialisti še naprej z njimi sodelovali.
Iz SBC so sporočili, da bodo zagotovili, da bo enota za hitre preglede delo nadaljevala skladno s splošnim dogovorom, in dodali: »Na ministrstvo za zdravje smo naslovili predlog za dodatno financiranje te ambulante od ponedeljka do petka med 7. in 20. uro. Želimo si, da bi ministrstvo za zdravje in ZZZS naš predlog potrdila, saj bi tako pridobili ustrezno finančno pokritje za to delovišče, na podlagi katerega bi lahko zaposlili dodatni kader.«
Z ZZZS so na vse to že odgovorili, da ni težava v financiranju, ampak v organizaciji dela v celjski bolnišnici, ki da ni ustrezna. Predsednica Fidesa v SBC Mateja Grat je dejala, da modra knjiga standardov in normativov za delo zdravnikov, ki je zagotovilo za varno strokovno obravnavo, dela na dveh deloviščih ne dopušča: »Te in podobne težave, s katerimi se srečujemo v slovenskem zdravstvu, so evidenten dokaz, da je zavarovalniški sistem ZZZS, ki temelji na že zdavnaj preživeti logiki zelene knjige iz časov samoupravljanja, rakava rana našega zdravstva in generator nepotrebnih težav.«