Tiskane izdaje
Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc ter predsednik zdravniškega sindikata Fides Konrad Kuštrin sta zvečer vendarle parafirala sporazum o začasni prekinitvi zdravniške stavke. Po petkovi uskladitvi stališč so sicer danes še ves dan usklajevali besedilo sporazuma. Brez njega bi se stavka v ponedeljek nadaljevala v zaostreni obliki.
Na petkovih popoldanskih pogajanjih je ministrica zdravnikom predložila pisni predlog dogovora o posebnem pilotnem projektu, s katerim bi preizkusili možnost variabilnega nagrajevanja zdravnikov. Če se bo izkazalo, da so rešitve za nagrajevanje uspešnosti prave, bo vgrajen tudi v zakon o upravljanju in vodenju javnozdravstvenih zavodov, je v petek po pogajanjih pojasnila Kolar Celarčeva.
Kot smo poročali včeraj, bodo zdravniki, sestre in vsi, ki bodo vključeni v posebni enoletni vladni projekt skrajševanja čakalnih dob - nagrajeni z do 25-odstotnim variabilnim delom plače, če bodo za toliko povečali obseg rednega dela po standardih in normativih. To bo veljalo tako za primarno kot sekundarno raven. Na primarni ravni bodo poleg dela v ordinaciji šteli še obiski na domu, paliativno delo, ustreznejše napotovanje, kar bo vse pomenilo manj čakalnih vrst v bolnišnicah. V bolnišnicah (sekundarna raven) pa bodo enako plačani za skrajševanje čakalnih dob.
Zdravniki in vlada so uspeli dogovoriti tudi o aneksu h kolektivni pogodbi, v katero bodo zapisali na novo ovrednotena delovna mesta specializantov, višjih zdravnikov in zobozdravnikov z licenco ter višjih specialistov.
Sporazum, katerega del sta tudi dva pravilnika, mora pred končnim podpisom dobiti še podporo vlade. Ta se bo sicer prvič sestala že v ponedeljek v okviru obiska na Goriškem, a za zdaj še ni jasno, ali bi ga utegnila obravnavati že takrat.
»Vesela sem, da smo parafirali tako aneks h kolektivni pogodbi za zdravnike in zobozdravnike, posebni del k tarifni pogodbi kot tudi stavkovni sporazum o prekinitvi stavke s prilogami. Najpomembnejša je tista, ki podrobneje opredeljuje merila za vladni projekt skrajševanja čakalnih dob, večjo kakovost storitev in več časa za bolnike, s katerim bomo uvedli variabilno nagrajevanje po posebnih merilih tako za primarno kot sekundarno raven zdravstva,« je nocoj po podpisu dejala ministrica.
POjasnila pa je tudi, da bo pilotni projekt skrajševanja čakalnih dob zagnan prvega aprila letos. Ob tem pa je opozorila, da hitrih rezultatov ne more dati.» Treba je vzpostaviti evidence preverjanja opravljenega dela. A prepričani smo, da bo na daljši rok dal rezultate.«
Prvi mož Fidesa Kuštrin je nocoj opozoril, da so z današnjo parafo sicer uspeli uresničiti nekaj stavkovnih zahtev, so pa še druge, ki ostajajo odprte. P»lačni sistem v javnem sektorju ostaja tak, da z njim ni mogoče nagrajevati dobrih. Ta plačni sistem je ovira pred tem, da bi bil javni sektor bolj učinkovit. Do naše grožnje s stavko sploh ne bi smelo priti, ker so bili naši argumenti trdni. A bolje pozno kot nikoli,« je ocenil Kuštrin.Ob tem je spomnil, da so zdravniške organizacije modro knjigo standardov in normativov za zdravniško delo napisale pred 10 leti. »Če bi takrat politika imela posluh za vsebino, bi bile čakalne dobe danes veliko krajše,« je pripomnil.
