Zdravniki vse bolj nezadovoljni s plačami

Ljubljana - V zdravniških vrstah so nezadovoljni. Kot je na današnji novinarski konferenci poudaril predsednik sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Fides Konrad Kuštrin, dogovori glede njihovih plač niso bili uresničeni. Zdravniške plače v razmerju do povprečne plače od leta 2000 drsijo navzdol in če se bo tako nadaljevalo, se bo to razmerje v kratkem približalo tistemu izpred desetih let, ko so se zdravniki odločili za tritedensko stavko.

Tudi ob sedanjem stanju po Kuštrinovih besedah ne morejo "držati križem rok". Zato so obudili idejo o t.i. skupinskih praksah, nekakšnih zadrug. Zadnjega pol leta so v ta namen intenzivno pripravljali pravne in ekonomske podlage, zdaj pa bodo začeli s predstavljanjem nove možnosti zdravnikom v javnih zdravstvenih zavodih. Do poletja oziroma zgodnje jeseni naj bi tako organizirali "tiho" mrežo skupinskih zdravniških praks in v tem času bodo zdravniki normalno delali naprej. Ko bo mreža postavljena, bodo lahko začeli pogajanja z oblastjo. V skrajnem primeru bi se lahko skupina zdravnikov odločila za odpoved.

Izstop iz sistema javnih uslužbencev

Kuštrin pri tem poudarja, da to ne bi pomenilo, da bodo zdravniki izstopili iz sistema javnega zdravstva, ampak zgolj iz sistema javnih uslužbencev, in da ni nujno, da se bo to zares zgodilo. S sedanjimi pogajanji o kolektivni pogodbi za javni sektor v Fidesu niso zadovoljni. Kuštrin pravi, da jim ni videti konca, sami pa so prepričani, da bi jih morali končati do konca letošnjega junija. S tem bi omogočili, da bi nato v drugi polovici leta stekla pogajanja o panožni in poklicni kolektivni pogodbi, je dodal.

Za zdravnike pravi, da ne zahtevajo nič novega, kar ne bi izhajalo že iz aneksa h kolektivni pogodbi za zdravnike iz leta 2000, po katerem naj bi - če bi omenjeni aneks v celoti realizirali - razmerje plače zdravnika specialista do povprečne plače znašalo 1:3, a je bilo v novembru lani 1:2,31, saj se je po letu 2000 le še zniževalo. Ko gre za umestitev orientacijskega delovnega mesta zdravnika specialista, bi realizacija omenjenega aneksa pomenila 43 plačni razred, prevedba zdajšnjega stanja pomeni 39 plačni razred, v zadnjem vladnem predlogu pa je zdravnik specialist umeščen v 41 plačni razred.

Pri vsem tem se, je poudaril Kuštrin, ni zmanjšana odgovornost zdravnikov, tako strokovna kot kazenska, na njihova ramena se vedno bolj prelaga še ekonomska odgovornost za poslovanje posameznih enot, klinik javnih zavodov. Ob tem pa zdravnikov primanjkuje, zahteve in pričakovanja prebivalstva so večja, kot tudi obolevnost. Na težave v sistemu po Kuštrinovih besedah kažejo tudi zahteve mnogih zdravnikov - najbolj izpostavljeni so primeri zdravnikov iz ljubljanskega Kliničnega centra-, ki želijo zapustiti obstoječi sistem.