Ljubljana – Starši petletne slovenske deklice, ki ima prirojeno srčno napako, se ne strinjajo z operativno metodo, ki jo predlagajo slovenski zdravniki, pač pa želijo, da bi bila operirana po drugi metodi v Münchnu. Zakaj ne more v Nemčijo, kot si želijo starši?
»Kardiokirurški konzilij za zdravljenje prirojenih srčnih napak in UKC ne nasprotujeta, da bi bila deklica obravnavana v tujini. Vendar ne more nihče pričakovati, da bomo zdravniki zaradi tujine spremenili svoje strokovno mnenje ali da bomo zato, da bi ugodili željam staršev, lažno izjavili, da so možnosti zdravljenja pri nas izčrpane. Niso izčrpane, ker bi deklico lahko operirali na klasičen način,« je povedal prof. dr. Matjaž Veselko, strokovni direktor kirurške klinike v UKC. Za kaj pravzaprav gre?
Tri metode zdravljenja srca
Prirojeno luknjico v srčnem preddvoru, kot jo ima deklica, je mogoče zapolniti na tri načine: s klasično operacijo skozi grodnico na prsnem košu, ki je tehnično manj zahtevna in za pacienta najmanj nevarna, z minimalnim invazivnim posegom z zarezo na levi strani prsnega koša, ki je v zgodnjem pooperativnem obdobju manj naporna za pacienta, a je večja možnost za zaplete med operacijo, in s katetrsko intervencijo. Kardiokirurški konzilij UKC je odločil, da je za deklico najprimernejša klasična operacija, za katero je imela že določen tudi datum lani jeseni, a je starši zaradi estetskega učinka niso bili pripravljeni sprejeti in so jo dan prej odpovedali. Pridobili so drugo mnenje v Münchnu, kjer so jim ponudili možnost katetrske intervencije, kar pomeni poseg skozi žilo brez kakršne koli brazgotine. Starši so se odločili za to možnost. Z otrokom želijo iti v Nemčijo.
Morda so jih k temu navedli tudi dalj časa trajajoči zapleti na otroški srčni kirurgiji, zaradi česar so deklico najprej zares nameravali poslati v München, a zdaj je program v UKC urejen, je povedal sogovornik. V UKC bodo letos operirali 60 odstotkov vseh otrok, ki operacijo na srcu potrebujejo, druge bodo poslali v Prago ali München.
Deklico bi lahko operirali v UKC
Postopek odhoda na zdravljenje v tujini je takšen, da zdravstvena blagajna (ZZZS) napoti v tujino pacienta, za katerega v Sloveniji ni več možnosti nadaljnjega zdravljenja. O tem vpraša zdravniški konzilij. Vprašanje se v takem primeru vedno glasi: »Ali so možnosti zdravljenja v Sloveniji izčrpane?« »Zdravniški konzilij je ponovno proučil dekličino težavo. Ugotovil je, da možnosti v Sloveniji niso izčrpane, priporočil je klasično operacijo, ki je bolj zanesljiva in najmanj tvegana metoda. Tudi pri nas izvajamo katetrske intervencije kot v Münchnu. Profesor dr. Tomaž Podnar jih je opravil že več sto. A je konzilij mnenja, da pri tej deklici katetrska intervencija ne bi zanesljivo uspela in da je povezana z večjim tveganjem kratkoročnih in dolgoročnih komplikacij,« je povedal Veselko.
»Etična dolžnost zdravnika je, da naredi, kar misli, da je najbolje za pacienta. Zdravnik ne more narediti nečesa, za kar ne verjame, da je prav. V tem primeru je to katetrska intervencija. Naše mnenje podpirajo tudi kirurgi iz univerzitetne bolnišnice Motol v Pragi, ki je po velikosti in številu operiranih otrok primerljiva z bolnišnico v Münchnu, in italijanski center Massa,« je povedal sogovornik.
Pravice neomejene, denar pa ne
Veselko vidi težavo širše. Podobnih primerov je namreč vsako leto precej. Želje pacientov so eno, možnosti pa drugo.
»Ni namen konzilija, da bi bolniku odvzel možnost, da sam odloči o svojem zdravljenju. To je finančno vprašanje. Rešiti ga mora ZZZS, če meni, da lahko upošteva želje pacienta. Pri nas imamo po zakonu neomejene zdravstvene pravice: od najboljše oskrbe do izbire zdravnika, da si obravnavan v najkrajšem dopustnem roku. A sistem vsega tega ne zmore. Na koncu pade vse na nas, zdravnike, najbolj pa na UKC. Ljudje so nezadovoljni, mediji nas napadajo, vedno smo pod pritiski, a nimamo nobenih možnosti, da bi vsem ustregli. Tudi v drugih državah, na primer v Avstriji in Nemčiji, ne pošiljajo pacientov kar tako na zdravljenje drugam. Njihov finančni interes je, da dobijo k sebi paciente iz drugih držav. V Sloveniji je treba natančno določiti, kaj je v košarici pravic. Odločitev, ali bo šel pacient v drugo državo, je izključno stvar ZZZS in njegovih finančnih možnosti,« je dejal Veselko. ZZZS bo povedal svoje mnenje prihodnji teden.













