Tiskane izdaje
Ljubljana – Izredne skupščine zdravstvene blagajne (ZZZS) zaradi nesklepčnosti delodajalcev ni bilo. Namesto 20 je prišlo samo devet predstavnikov delodajalcev. Sejo so obstruirali tudi vsi štirje predstavniki vlade. Zato so namesto skupščine navzoči imeli poldrugo uro dolg neformalni pogovor, uperjen predvsem proti odhajajoči vladi.
Skupščina je prenagljena, saj še ni enotne ocene, kolikšna bo izguba. Ko bo to znano, je treba takoj pripraviti rebalans in ga sprejeti, so pojasnili vzroke za obstrukcijo v posebnem pismu predstavniki vlade. Opozorili so tudi na to, da bi bila uveljavitev nekaterih sklepov, ki jih je nameravala sprejeti skupščina, nezakonita, in menili, da mora ta organ razmisliti o svoji funkciji in odgovornosti strokovnih služb ter upravnega odbora ZZZS. Sporočilo za javnost s podobno vsebino je kasneje medijem poslalo ministrstvo za zdravje.
Pogrešali predstavnike vlade
Toda člani skupščine so bili drugačnega mnenja. Bili so ogorčeni, ker predstavnikov vlade ni bilo (Vladimir Tkalec, Jože Meh). Nekateri so sicer enako kot vlada menili, da sklic skupščine ni primeren, a bi predstavniki vlade kljub temu morali priti (Frančiška Četkovič). Menili so, da bi morala vlada ponovno obravnavati rebalans, ki ga je že zavrnila (Jože Smole). Poudarili so, da so potrebne zakonodajne spremembe (Ivan Gracar, Tatjana Čerin, Vladimir Tkalec).
Zdenko Bobovec je zanimalo, kaj se je spremenilo od pomladi, ko je bil Fakin ponovno imenovan za generalnega direktorja: »Podal je vizijo, kako voditi ZZZS. Državni zbor jo je potrdil. Vemo, kdo stoji za državnim zborom. Kaj je zdaj drugače, da z ministrom za zdravje ne prideta skupaj?«
Fakin je menil, da je bistvena razlika ta, da je on sam strokovni delavec, ki se ne umika od svoje vizije, minister pa je politik, ki mu ni treba odgovarjati za denar. »Učinkovitost zdravstvenega sistema je mogoče povečati, a se to ne počne, da se ne bi prepirali s sindikati. Od konca leta 2008 je bilo v zdravstvu dodatno zaposlenih od 850 do tisoč ljudi, kar pomeni dodatnih 30 milijonov evrov stroškov.
Ugotovil sem, da lahko zmanjšamo stroške za dežurno službo za 8,5 milijona evrov, a tega niso naredili. Temeljni spor je, da zdaj razen nižanja sredstev bolnišnicam ni mogoče narediti nič drugega. Kljub krizi so izvajalci predlagali povečanje normativov za 250 milijonov evrov. Razpravljamo o tem, ali se bodo v UKC evidentirali ob prihodu na delo ali ne. Tam ne vedo, kdo pride zjutraj v službo in kdo ne,« je našteval Samo Fakin. Kako naprej?
Grozeče napovedi
Letos bo treba sprejeti rebalans, če ne v času te vlade, pa po 4. decembru, ko pride nova, so menili. Upravni odbor ZZZS je že sprejel izhodišča za razporeditev denarja za leto 2012: plačilo specializacij in pripravništev bi prenesli na splošni proračun (prihranek od 50 do 53 milijonov evrov), prav tako obveznosti za izobraževanje in razvoj (od 40 do 45 milijonov), v zdravstvu bi zmanjšali število zaposlenih za pet odstotkov (to je za približno 1500 ljudi, na račun katerih bi prihranili 43 milijonov evrov), znižali bi stroške dežurne službe, stroške koordinacije preventive, draga bolnišnična zdravila pa plačevali po realizaciji. Fakin je menil, da se mora ZZZS otresti soodločanja vlade in postati avtonomen.
Skupščina je bila zaradi obstrukcije vlade avtonomna že danes, žal pa tudi nesklepčna, saj je bilo zainteresiranih za odločanje premalo. Fakin je po njej napovedal, da bo izgube brez dodatnih ukrepov za najmanj 30 milijonov evrov, ki jih bodo porazdelili med bolnišnice. Izgube bolnišnic bo morala pokriti država po zakonu.
