Zdravstvena resolucija: več pravic in več denarja

Ljubljana – Kaj prinaša resolucija o nacionalnem načrtu zdravstvenega varstva 2016–2025, ki jo je sprejela vlada prejšnji teden in jo poslala v državni zbor? Predvsem obljube, bi lahko rekli, ko smo prebrali 106 strani resolucije. Največja težava, financiranje, je popisana na le štirih straneh.

Najpomembnejši del resolucije so usmeritve glede zdravstvenih pravic in finančnih virov za uresničitev pravic. Ministrica Milojka Kolar Celarc napoveduje ohranitev vseh obstoječih zdravstvenih pravic, pri tem pa dodaja še nekaj novih. Ena od njih je krepitev mreže na primarni ravni, ki predvideva do leta 2025 povečanje števila zdravnikov, tako da bo namesto današnjih 1800 vsak obravnaval po 1500 pacientov oziroma 1500 glavarinskih količnikov. Druge nove pravice so predvsem uvedba dolgotrajne nege, paliativna oskrba za vse umirajoče, boljša obravnava dementnih bolnikov, skupnostna oskrba za duševno bolne in uvedba geriatrične medicine (posebna obravnava starostnikov z več boleznimi) na primarni ravni in v bolnišnicah. Resolucija predvideva tudi skrajšanje čakalnih dob. Konkretno napoveduje, da bo leta 2025 čakalo na preiskavo z magnetno resonanco in CT 20 odstotkov manj bolnikov kot danes. V resoluciji je zapisanih še nekaj konkretnih ciljev tudi s področja preventive. Tako bo, denimo, za zmanjšanje škodljivosti kajenja leta 2025 prodanih 2,679 milijarde cigaret na leto, to je 30 odstotkov manj kot zdaj, ko jih prodajo 3,827 milijarde na leto. Prav tako bo prodanega tretjino manj drobno narezanega tobaka, 138.583 namesto današnjih 197.975 kilogramov na leto.

Brez konkretnih ciljev

Pri mnogo večjih stvareh pa resolucija ne predvidi konkretnih ciljev. Tako v poglavju o finančni vzdržnosti zdravstvenega sistema ni ocene, koliko več denarja bi zdravstvo potrebovalo, da bi lahko uresničilo vse obstoječe in nove pravice ter skrajšalo čakalne dobe. V analizi ugotovi, da so se javni izdatki za zdravstvo med letoma 2009 in 2014 realno znižali za 1,4 odstotka oziroma s 6,3 odstotka BDP na 6,1 odstotka BDP. Z upoštevanjem zmanjšanja investicij v tem obdobju pa so realno upadli za 4,6 odstotka. Posledice so prepočasno uvajanje novih tehnologij, zaostajanje v opremljenosti in razvoju zmogljivosti skupaj z omejitvami v zaposlovanju.

Za razrešitev finančne podhranjenosti predlaga resolucija zagotovitev večje razpršitve finančnih virov. Sistem zdaj temelji predvsem na prispevkih zaposlenih ljudi, a je zaposlenih vse manj, zato je vse manj denarja. Najbolj obremenjeni danes plačujejo desetkrat več kot najmanj obremenjeni zavarovanci, pravice pa imajo enake. Zato resolucija predlaga razširitev obveznega zavarovanja na vse oblike dela in vse vrste prejemkov posameznika, tudi na pasivne prejemke, pri čemer bi bile vse skupine zavarovancev čim bolj enakomerno obremenjene. Del potrebnih sredstev bi pridobili iz že obstoječih trošarin na tobak in alkohol, ki jih zdaj porabijo v okviru splošnega državnega proračuna, del pa z izterjavo neporavnanih prispevkov. Nezdravstvene izdatke bi iz zdravstvene blagajne izločili in jih prevalili na splošni proračun. Dopolnilno zdravstveno zavarovanje (zasebna sredstva) bodo postopoma preoblikovali v smeri večje učinkovitosti in tako, da bo povečana solidarnost in zmanjšana potreba po doplačevanju.

Resolucija predvideva tudi porast zasebnih plačil iz žepa, in sicer z lanskih 12,8 odstotka na največ 15 odstotkov.