Zdravstveni domovi ne morejo brez upokojenih zdravnikov

Pri vodenju in upravljanju javnih zdravstvenih zavodov so potrebne korenite spremembe. Sedanja organiziranost je izčrpana, je povedal Metod Mezek, predsednik Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije.

Menedžment javnih zdravstvenih zavodov potrebuje možnejše orodje za vodenje. Zdravstvene zavode zdaj omejuje Zakon za uravnoteženje javnih financ (Zujf), za katerega v združenju menijo, da »je bil prehodna rešitev, ki se je iztekla«. Zelo pomembno je stimulativno nagrajevanje zaposlenih, ki ga sedanji sistem ne omogoče, prav tako ni stimulativnega nagrajevanja menedžmenta, kar je po oceni Mezka ključen razlog, da nekaj velikih javnih zavodov nima pravega generalnega direktorja. Potrebna je tudi sprememba pri specializacijah zdravnikov, je našteval Mezek. Stanislav Pušnik, predsednik odbora osnovne zdravstvene dejavnosti, sicer direktor Zdravstvenega doma Ravne na Koroškem, je dejal, da bi bilo treba kadrovsko funkcijo, torej izbor zdravnikov specializantov namesto zdravniški zbornici prepustiti javnim zavodom pod okriljem ministrstva.

V združenju podpirajo predlog novele Zakona o zdravstveni dejavnosti, ki ureja koncesije, vključno z rešitvijo, da se koncesije z razpisi podelijo, če javni zavod ne more uspešno izvajati javne službe, je povedal Metod Mezek. Zanimivo pri tem je, da mnogi zdravstveni domovi ne izpolnjujejo zakonskih pogojev za obstoj. Pred nekaj leti (2007), ko smo o tem v časopisu Delu nazadnje zbrali vse podatke, je od skupaj 60 zdravstvenih domov izpolnjevalo zakonske pogoje za obstoj samo še 18 zdravstvenih domov. Kakšna točno je situacija danes, ni znano, Pušnik pa je potrdil, da je kar nekaj manjših zdravstvenih domov problematičnih, saj ne izvajajo več svoje celovite funkcije. »Brez upokojenih zdravnikov ne bi mogli izvajati osnovnega zdravstvenega varstva. Zadnji dve leti smo sicer dobili šest specializantov, a čas, ko bo zdravnikov dovolj, je še daleč. Zato smo pred časom prosili, da bi lahko zdravili ljudi tudi upokojenci, specializanti in redno zaposleni v nadurnem delu, a z zakonom potem ni bilo nič,« je opisal Pušnik stanje v ZD Ravne, ki podpira povezovanje takšnih domov.

Ali bo zakon povzročil, da bi za zdravstvene domove, ki ne zagotavljajo več vseh nalog, razpisali koncesije ali obrnjeno, da bi odvzeli koncesije koncesionarjem in jih vrnili zdravstveni domovom, iz zakonske dikcije ni jasno. Glede na besede ministrice Milojke Kolar Celarc, da se zavzema za javno zdravstvo, bi lahko sklepali, da pride v poštev druga možnost. »Razvoj zdravstva je na razpotju: ali bomo dali prednost privatizaciji ali javnim zavodom. Ne samo v osnovnem zdravstvu, pač pa na splošno,« je sklenil debato o predlogu Zakona o zdravstveni dejavnosti Rudi Dolšak, direktor ZD Ljubljana.

Namen tiskovne konference je bil odgovoriti »določenim interesnim organizacijam, ki predlagajo, da bi področje osnovnega zdravstva kot v nekaterih drugih državah pokrivali koncesionarji,« je dejal Mezek in pojasnil, da misli s tem na zdravniške organizacije. V združenju so našteli prednosti zdravstvenih domov pred koncesionarji, po besedah Metke Petek Uhan, direktorice ZD Ptuj, je največja, da so koncesionarji na voljo bolnikom le osem, zdravstveni domovi pa 24 ur na dan.