Tiskane izdaje
Ljubljana - Na zavodu za zaposlovanje trenutno razpisujejo 43 prostih mest za zdravnika in 12 za negovalni kader. Največja slovenska zdravstvena ustanova - Klinični center, ima na svojih spletnih straneh že dolgo objavljeno vabilo diplomiranim medicinskim sestram, naj se jim pridružijo, do leta 2015 jim bo zaradi upokojitev zmanjkalo tudi okoli 230 zdravnikov. Na ministrstvu za zdravje pa navajajo, da so veliko pomanjkanje zdravnikov zabeležili predvsem na Štajerskem in v Prekmurju na primarni ravni.
Pomanjkanje zdravnikov je predvsem na primarnem nivoju, na področju družinske medicine, pravijo na ministrstvu. V Sloveniji je število zdravnikov na tisoč prebivalcev med najnižjimi v Evropi, in sicer 2,2 zdravnika na 1000 prebivalcev, vzrok takega pomanjkanja pa sega v prejšnje desetletje, ko je veljalo mnenje, da je zdravnikov preveč. Zdravstveni svet je tedaj kljub podatkom, da smo po številu zdravstvenega kadra na prebivalca pod nivojem EU, ugotavljal, da ni potrebe po večjem vpisu na medicinsko fakulteto, poudarjajo na ministrstvu.
KC v neugodnem položaju
Strokovna direktorica Kliničnega centra Aleksandra Markovič navaja podatke, ki že samo za Klinični center ne kažejo rožnate slike. Na splošno je v KC populacija zdravnikov, predvsem specialistov, neugodna - ko se je delal KC, se je zaposlilo tri ali štiri letnike diplomantov in ti bodo počasi začeli odhajati v pokoj, opozarja Markovičeva. Kot pravi, je ob prevzemu funkcije strokovne direktorice pripravila statistiko in ugotovila, da naj bi se do leta 2015 upokojilo okoli 230 zdravnikov, med njimi 46 internistov, 67 kirurgov, osem nevrologov in 25 ginekologov.
Ob opozorilnem signalu, ki ga pošilja statistika, je tu še povečanje nekaterih programov in razvoj stroke, samo zaradi povečanja programov v letu 2005 so potrebe po zdravnikih v KC narasle na več kot 100 dodatnih zdravnikov. To pa pomeni, da bi samo KC potreboval dodatnih 300 zdravnikov za pokritje vse dejavnosti, ki jo sedaj opravljajo, pravi Markovičeva.
Slovenija statistično najnižje v EU
V Evropi na 1000 prebivalcev pride povprečno 3,3 do 3,5 zdravnikov, v Sloveniji le 2,2 zdravnika; preračunano v absolutne številke je mogoče ugotoviti, da v Sloveniji manjka kar 2600 zdravnikov, je izpostavila Markovičeva. Glede na podatke o letni potrebi po kadrih, ki jih zdravstveni zavodi pošiljajo na Zdravniško zbornico Slovenije, gre sklepati, da bi v Sloveniji potrebovali po 970 zdravnikov letno, medtem ko letno diplomira okoli 190 novih zdravnikov. Tudi če te projekcije oklestijo, še vedno zmanjka okoli 250 zdravnikov letno, pravi strokovna direktorica KC.
Nestimulativna šolnina
Ob pomanjkanju diplomiranih medicinskih sester, ki ne velja le za KC, pa naj bi bila problematična tudi šolnina za izredni študij na visokih šolah za zdravstvo, kjer se doizobražujejo številni zdravstveni tehniki. Na ljubljanski Visoki šoli za zdravstvo je šolnina v šolskem letu 2005/2006 za prvi letnik znašala 790.000 tolarjev (približno 3300 evrov), 640.000 tolarjev (cca. 2670 evov) za drugi letnik ter 740.000 tolarjev (cca. 3090 evrov) za tretji letnik študija. Na mariborski Visoki zdravstveni šoli je šolnina za prvi letnik znašala 800.000 tolarjev (cca. 3340 evorv), prav toliko za drugi letnik, za tretji letnik pa 485.040 tolarjev (cca. 2024 evrov). Na Visoki šoli za zdravstvo Izola pa je šolnina znašala 790.000 tolarjev (cca. 3300 evrov).
