Tiskane izdaje
Ljubljana – Nesoglasja glede zdravstva utegnejo povzročiti nove konflikte v vladni koaliciji ali celo vladno krizo.
Predsednik Državljanske liste (DL) Gregor Virant je napadel Gantarjev predlog z naslednjimi besedami:
»Vsi vemo, da je v zdravstvu marsikaj narobe, da se da veliko privarčevati pri zdravilih, pripomočkih, javnih naročilih, pri omejevanju korupcije. Najlažja stvar na svetu pa si je zatiskati oči in dvigovati prispevke. Nekdo to mora ustaviti. Če bo treba, bomo to pač storili v DL.«
Gantarjev pa odgovarja Virantu takole:
»Rešujemo težave, ki bi jih moral že zdavnaj rešiti minister Virant. Mislim na težave, ki so posledica katastrofalnega plačnega sistema, na velike težave v vodenju zavodov kot posledici slabega zakona o zavodih, ki sodi v Virantov resor, in Virantov očitek, naj se ukvarjam s korupcijo. Korupcija je velik problem, vseh nas, a najprej njega. Prispevne stopnje so stvar finančnega ministrstva, a nam minister za finance lani celo leto ni niti odgovoril. Plačni sistem je poguben za celotni javni sektor, ker je obremenil proračun in ker ima uravnilovko,« pravi Gantar.
»Računam na podporo opozicije,« je dejal Tomaž Gantar (DeSUS) za primer, če bi DL glasovala proti. Napovedal je »možnost odstopa«. To bi odnose v koaliciji seveda še dodatno zapletlo.
SD je za
Po drugi strani pa Gantarjev predlog intervencijskega zakona zagovarja Igor Lukšič (SD). Sedanja ureditev prispevnih stopenj po nekaterih izračunih v žepih podjetnikov pušča okrog 200 milijonov evrov na leto.
»Kaj to pomeni za zdravstveno blagajno, si lahko predstavljate,« pravi Igor Lukšič. »Imamo nekatere lobistične skupine, ki bi rade zaščitile svoje domnevne volilce, da bi jim denar ostal v žepih, medtem ko naj bi drugi plačevali več. To ni korektno.«
Kaj bi prinesel zakon?
Intervencijski zakon bi zdravstvu prinesel 47,9 milijona evrov na letni ravni in zdravstvu omogočil preživetje.
Za zaposlene se ne bo spremenilo nič. Vsi drugi, med njimi taki, ki zdaj plačujejo 14 evrov, pa bodo plačevali več kot doslej. Zakon namreč predvideva plačevanje prispevka od sejnin, avtorskih, podjemnih in drugih pogodb, povišanje prispevka za samostojne podjetnike in za tiste, ki plačujejo zgolj 14 evrov.
Zdravstvo ima finančne težave, hkrati pa so v sistem vplačevanja vgrajene velike anomalije. Izenačitev prispevnih stopenj je Sloveniji priporočil celo OECD, Slovenija pa se je v svojem reformnem programu, ki ga je poslala Bruslju, zavezala, da bo to storila.
