Tiskane izdaje
Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), Slovensko zavarovalno združenje, Združenje delodajalcev Slovenije in RGZC so za osrednje govornika povabili Sama Fakina, zdaj predsednika uprave Thermane Laško in do nedavnega generalnega direktorja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Kakor on so tudi drugi govorniki bili enakih misli v enem: o novi zdravstveni zakonodaji je potrebno doseči kompromis, slovensko zdravstvo pa potrebuje učinkovito upravljanje, ki bo povečalo produktivnost.
Fakin je dejal, da je potrebno najprej doreči, kakšno zdravstvo sploh hočemo in koliko smo zanj pripravljeni plačati: »Ne vemo, koliko denarja bomo za reformo dejansko namenili, niti ne, kdo bo zadevo vodil. Imamo resen problem, ki zahteva koncentracijo 15 do 20 strokovnjakov in ki o tem dejansko nekaj vedo. V zdravstvo je potrebno vložiti med 300 in 500 milijonov evrov, odpraviti moramo dolge čakalne vrste, soočamo se s 100 milijoni evri investicijske lakote.«
Martin Toth, član Strokovnega sveta Zveze društev upokojencev Slovenije in tudi član skupščine ZZZS, je poudaril, da rešitve za novo zakonodajo vidi v kompromisu: »Tam, kjer iz zdravstva odteka denar, moramo narediti red. Manjkajo nam številni normativi in standardi, najprej pa moramo poiskati notranje rezerve. Sedaj se nam namreč stvari odvijajo brez kakršnekoli ekonomske računice.« Toth je neurejenost ponazoril s tem, da trdimo, da imamo obvezno zdravstveno zavarovanje, hkrati pa, da je 27.000 prebivalcev nezavarovanih.
Jure Stojan, partner in direktor razvoja ter raziskav na Inštitutu za strateške rešitve je med drugim izpostavil, da imajo vse države težave z zdravstvenim sistemom, po drugi strani pa se Slovenija premalo uči na napakah v tujini: »Rešitve za novo zdravstveno zakonodajo vidim na več področjih: najprej bi v slovensko zdravstvo morali vpeljati profesionalni management in odpreti dostopne baze podatkov za državljane. Zaslužijo si vedeti, kje so težave. V reševanje bi morali vključiti zavarovalnice, ne pa jih odpravljati. Nov zakon pa potrebujemo.«
Glavni ekonomist pri Analitiki GZS Bojan Ivanc je spomnil, da v zdravstveno blagajno največ prispevajo delodajalci: »Zato se nam zdi smiselno, da se v oblikovanje nove zdravstvene zakonodaje vključi tudi GZS. Menim, da moramo racionalno porabiti obstoječa sredstva in skrajšati čakalne vrste. Ker torej glavnino prispevkov v zdravstveno blagajno prispevajo zaposleni v gospodarskih družbah, pri ostalih pa je zadeva drugačna, potrebujemo reformo financiranja. Ohraniti moramo zavarovalnice, ki nam predstavljajo zdravo konkurenco.«
