Združenje novinarjev in publicistov opozarja na čedalje večje politične pritiske

Združenje novinarjev in publicistov v svojem poročilu o svobodi tiska v Sloveniji za leto 2010 opozarja na čedalje večje pritiske vladajoče politike na slovenske medije. Največji problem predstavljajo kazenski postopki zoper novinarje, ki jih državno tožilstvo vodi na zahtevo državnih in občinskih funkcionarjev, so zapisali.

Objavljeno
07. februar 2011 14.06
Ne. Š., delo.si
Ne. Š., delo.si
Ljubljana - V Združenju novinarjev in publicistov (ZNP) v poročilu opozarjajo, da po sedanjem kazenskem zakoniku novinarjem in odgovornim urednikom zaradi razžalitve državnega ali lokalnega funkcionarja grozi denarna kazen ali zapor do šestih mesecev, piše STA. Kot menijo, so takšni postopki države proti novinarjem namenjeni zastraševanju in spodbujanju samocenzure. "Državni in lokalni funkcionarji na ta način skušajo s pomočjo represivnih organov zatreti vsako kritiko svojega dela, kar ni le napad na svobodo javne besede, ampak tudi na temeljne vrednote demokracije," so zapisali.

V ZNP so zapisali, da je problematično tudi sprejemanje dveh zakonov, ki urejata področje medijev, saj po njihovem mnenju poteka brez soglasja med vladajočo koalicijo in opozicijo ter brez dialoga z novinarskimi organizacijami. Oba predlagana zakona tudi nista primerljiva z zakonodaja nobene članice EU ali druge demokratične države, menijo. "Ministrica za kulturo Majda Širca je v pripravo zakonov sicer povabila strokovnjake in nekatere predstavnike novinarskih organizacij, vendar so ti v razpravah o zakonodaji sodelovali le na začetku. Združenje novinarjev in publicistov pri pripravi zakona sploh ni sodelovalo."

Ob tem združenje v svojem poročilu opozarja še na zlorabo tako imenovanega medijskega sklada za sofinanciranje medijskih projektov, češ da nekateri izdajatelji medijev, ki so kritični do aktualne vlade, tako „niso izpolnjevali kriterijev" za dodelitev sredstev za svoje projekte iz medijskega sklada, hkrati pa je ministrica protizakonito delila sredstva za medijske projekte izdajateljev, ki sploh ne bi smeli sodelovati pri razpisu, prek katerega je ministrstvo za kulturo razdelilo 3,4 milijone evrov javnih sredstev.