Združitev desetih zdravstvenih zavodov

Ljubljana – Devet zavodov za zdravstveno varstvo in Inštituta za zdravstveno varstvo (IVZ) bo združenih v le dva popolnoma nova zavoda, predvideva predlog zakona o zdravstveni dejavnosti, ki ga je včeraj potrdila vlada. Predvideno znižanje stroškov je 1,5 milijona evrov.

Bistveni razlog za združitev desetih javnih zavodov v dva je sedanja razdrobljenost delovanja na področju javnega zdravja, še posebno laboratorijske dejavnosti. Posledice tega so neenotno delovanje, neizkoriščenost opreme, težje dostopni podatki, višje cene storitev, preobremenjenost kadrov, je naštel v uvodu k zakonu predlagatelj sprememb minister za zdravje Tomaž Gantar.

Spomnimo, da so imeli IVZ in devet zavodov za zdravstveno varstvo (ZZV) skupaj z ministrstvom za zdravje v zadnjih letih kar nekaj razvojnih zagat. Kažejo se tudi v finančnem stanju: tržna dejavnost laboratorijev IVZ je prehajala v laboratorije ZZV (IVZ je tako izgubljal prihodke), država pa za laboratorijske analize nacionalnega pomena, kot so analize vode in hrane, ni namenila dovolj denarja. IVZ je tako že nekaj let v izgubi (lani 1,1 milijona evra), območni zavodi za zdravstveno varstvo (kjer so tudi vsa cepljenja) pa imajo večinoma velike dobičke (največjega mariborski, in sicer 443.000 evrov).

Po novem bo – če bo zakon sprejet – Slovenija imela Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), ki bo skrbel za osrednjo dejavnost na področju javnega zdravja, kakor jo opredeljuje Svetovna zdravstvena organizacija, in jo mora zagotavljati država iz javnih sredstev. Gre predvsem za spremljanje zdravstvenega stanja prebivalcev in zdravstvenega varstva, prepoznavanje ključnih tveganj, načrtovanje odzivanja v primeru ogroženosti za zdravje, ukrepanje za zaščito in krepitev zdravja in preprečevanje bolezni.

Drugi zavod se bo imenoval Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NLZOH); v njem bodo združeni vsi laboratoriji, ki so zdaj pod okriljem desetih institucij. Takšna rešitev je skladna z vsemi mednarodnimi raziskavami, ki dokazujejo, da je za kakovostno analizo vzorcev zelo pomembna skoncentriranost dejavnosti; za Slovenijo bi glede na število prebivalcev in velikost zadostoval po en laboratorij vsake specialnosti. Domači strokovnjaki z IVZ že dalj časa opozarjajo, da so potrebni neodvisni laboratoriji, torej takšni, ki ne opravljajo hkrati javnih analiz (te imajo funkcijo nadzora, denimo, nad kakovostjo vode) in tržnih analiz (za komercialne naročnike, denimo za vodovodna podjetja, ki jih nadzirajo z javnimi analizami). V predlogu zakona nismo našli zapisa, ali bosta ti dve vrsti laboratorijev ločeni ali ne.

Razlog preoblikovanja desetih zavodov v dva je tudi nižanje stroškov, je razvidno iz predloga zakona. Ne samo zaradi ekonomije obsega (več istovrstnih preiskav bi moralo posamezno preiskavo poceniti), temveč tudi zaradi zmanjšanja števila vodilnih (namesto desetih direktorjev dva), manjšega števila svetov zavodov, manj stroškov za podporne službe, manj potreb po nadzoru, prav tako tudi zaradi prelivanja sredstev iz tržne dejavnosti v javno. Minister ocenjuje, da bo prihranek na letni ravni 1,5 milijona evrov. V predlogu zakona, ki bo začel veljati predvidoma 1. januarja 2013, izrecno piše, da odpuščanj zaposlenih zaradi preoblikovanja ne bo.