Tiskane izdaje
Murska Sobota − Ob zadnjih poplavah je reka Mura pri Gornji Radgoni dosegla največji pretok 1327 kubičnih metrov na sekundo, kar je le 23 kubičnih metrov manj kot ob poplavah leta 2005 in 38 kubičnih metrov manj od 50-letnih voda. Slednje bi ob trenutnem stanju nasipov pomenile katastrofo za Pomurje.
V Sloveniji je ob Muri namreč 67 kilometrov protipoplavnih nasipov, od katerih je več kot polovica v slabem stanju. Samo 28 kilometrov murskih nasipov je v zadnjih petnajstih letih državi uspelo obnoviti in zvišati na pretoke s stoletno povratno dobo. Ostali bodo prenizki in preslabi že, če prihrumijo petdesetletne vode. Po predvidevanjih vodarjev in vodje murskosoboške izpostave Uprave za zaščito in reševanje Martina Smodiša bi že ob 50-letnih vodah Mura in njeni pritoki poplavili 19.000 hektarov površin, ob stoletnih vodah pa bi se voda razlila na 27.000 hektarih. Z obstoječimi nasipi se pred takšno katastrofo sploh ne bi mogli ubraniti, pravi Smodiš na podlagi izkušenj zadnjih poplav.
S tem se strinja tudi vodja oddelka porečja reke Mure pri Arsu Anton Kustec. Ne samo da je okrog 39 kilometrov nasipov v slabem stanju, ampak jih kakšnih osem kilometrov na mestih, kjer bi bili nujno potrebni, sploh še ni zgrajenih. »Nasipe bi bilo nujno zgraditi med Benico in reko Ledavo, med Melinci in Ižakovci in med železniško progo in Krapjem. Obstoječi nasipi pa so najbolj kritični med Nemščakom in Ižakovci, med Gornjo Bistrico in Melinci, betonski zid in nasip v Gornji Radgoni, nasip Hrastje Mota−Vučja vas in nasip v Krapju in v Moti.« Zaradi teh nasipov je ogroženih osem vasi med Melinci in cesto Lendava−Petišovci na levem in Gornja Radgona, Mota in Krapje na desnem bregu Mure.
Toda država kot da pozablja na Pomurje. »Že pred desetimi leti je bil sprejet državni lokacijski načrt za ureditev najbolj kritičnih nasipov ob Muri z materialom od izkopov pri gradnji pomurske avtoceste, a je bil doslej le delno uresničen. Več kot deset kilometrov nasipov iz tega načrta še ni obnovljenih in, kar je še večja težava − država sploh še ni začela odkupovati zemljišč zanje, ni naročila projektov in ni zagotovljenega denarja zanje. Problema se nihče od pristojnih na ministrstvu za okolje ne loti resno,« je Anton Kustec slabe volje in razloži, da je za naložbe zadolžen vodni sklad, Arso pa daje samo pobude zanje. Teh so dali že veliko, a brez odziva. Po njegovi oceni bi za celovito ureditev protipoplavnih nasipov ob Muri potrebovali okrog 110 milijonov evrov. Denarja pa ni, saj ga ne dobijo dovolj niti za redno sprotno vzdrževanje obstoječih nasipov in drugih vodarskih objektov.
Je torej stanje brezupno, smo vprašali Kusteca. »Najbrž res. Ker je v naši državi očitno prioriteta reševanje bančnega sistema, ne pa ljudi.«
Podobno bi lahko sklepali tudi iz podatkov, ki smo jih dobili z ministrstva za okolje: s sredstvi iz programa vodnega sklada so na ministrstvu letos začeli postopke za izdelavo projekta rekonstrukcije visokovodnega zidu in nasipa v Gornji Radgoni, ki naj bi ga izvedli v prihodnjem letu, za kar imajo 1,5 milijona evrov, sicer pa je letos za porečje reke Mure predvidenih le še 300.000 evrov za najnujnejša manjša investicijska vzdrževalna dela na Ščavnici pri Razkrižju, na Veliki Krki pri Hodošu, na zadrževalniku Radmožanci in na Martjanskem potoku.
Za vsa druga potrebna dela denarja ni dovolj, čeprav so »v programu vodnega sklada za leto 2014 oziroma planu za 2015 podani nastavki (odprti NRP) za projekte: Rekonstrukcija vodne infrastrukture Mure - vtok Ščavnice, nadvišanje nasipov na razbremenilniku Ledave in dokončanje dveh DPNv: Mura levi breg Dokležovje - Kučnica in Mura desni breg Cven - Vučja vas,« so nam sporočili z ministrstva. Denarja torej ni in kilometri slabih ali neobstoječih nasipov bodo še naprej grožnja prebivalcem ob obeh bregovih Mure.
