Tiskane izdaje
Koper - Nekaj deset tisoč pripadnikov italijanske manjšine, državljanov Slovenije in Hrvaške, bo lahko znova zaprosilo za pridobitev dodatnega - italijanskega državljanstva. To omogoča nov zakon, ki so ga v četrtek potrdili najprej v komisiji za ustavna vprašanja italijanskega senata in zvečer še v komisiji za ustavna vprašanja rimske poslanske zbornice (komisija ima v Italiji lahko zakonodajno pooblastilo). Zakon so sprejeli tako rekoč v zadnjem trenutku, saj so včeraj razpustili italijanski parlament (zaradi volitev devetega aprila). Pri sprejemanju zakona je bilo odločilno pozitivno soglasje proračunske komisije, saj je ta ugotovila, da zakon ne bo imel bistvenih posledic za državni proračun. Po besedah Maurizia Tremula, predsednika Italijanske unije iz Hrvaške in Slovenije, ki je podpiral sprejem zakona, bi lahko dodatno državljanstvo dobilo še nekaj čez 30 tisoč pripadnikov italijanske manjšine iz dveh državljanov, ki so v obeh državah na začasnem delu.
Bistvo novega zakona je, da omogoča pridobitev italijanskega državljanstva tudi potomcem pripadnikom manjšine. Tudi tistim, ki so se rodili po letu 1977 na območju cone B in po letu 1947 na območjih nekdanje italijanske meje. Maurizio Tremul nam je povedal, da je v obeh državah evidentiranih približno 35 tisoč polnoletnih pripadnikov italijanske narodnosti, od tega štiri tisoč v Sloveniji. Če od te številke odštejemo tiste, ki že imajo italijansko državljanstvo in prištejemo mladoletne, bi po njegovi oceni dodatno državljanstvo lahko teoretično pridobilo še nekaj čez 30 tisoč državljanov obeh držav. Toda že po izkušnjah iz devetdesetih let vedo, da vsi ne zaprosijo za dvojno državljanstvo, ali pa, da vsi ne izpolnjujejo vseh zahtevanih pogojev. V vsakem primeru pričakujejo iz Slovenije manjše število dodatnih prošenj, večje pa iz Hrvaške, ker je doslej zakon na območju cone B dovoljeval italijansko državljanstvo rojenim do leta 1977, na ostalih območjih pa le rojenim do leta 1947.
Maurizio Tremul je za Delo še enkrat pojasnil, da dvojno državljanstvo po njegovih lastnih izkušnjah ne prinaša nobene konkretne prednosti, vsaj ne Slovencem, ki so že člani EU. "Toda odločanje za drugo državljanstvo ni posledica koristoljubja, temveč moralnega počutja oziroma zadoščenja pripadnikov manjšine. Ta želja ni naperjena proti nikomur, niti proti obstoječim mejam in ne zahtevamo spreminjanja meja. Ne želimo se odpovedati slovenskemu ali hrvaškemu državljanstvu. S tem, ko sprejmemo dvojno državljanstvo, nismo manj lojalni državljani teh držav," je še poudaril Maurizio Tremul.
Več v sobotni tiskani izdaji Dela
