Železna lady slovenske vlade

Ko je decembra 2008 prevzela vodenje ministrstva za javno upravo, je bil kazalec na kadrovskem števcu oseb, ki so zaposleni po kolektivni pogodbi za javni sektor, postavljen na številko 152.133. Leta 2003 je števec kazal na številko 143.666. Zadnji podatki govorijo, da je v javnem sektorju zaposlenih 155.358 ljudi. Ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs ima problem. Število zaposlenih v javnem sektorju se povečuje. Kar je - vsaj do neke mere - razumljivo. Več je vojakov. Mednarodne obveznosti. Več je policistov. Schengen. Več oseb je zaposlenih v vrtcih. Brezplačni vrtci za drugega otroka. In več oseb dela v domovih za ostarele. Staranje prebivalstva. Hkrati pa javni sektor živi od davkov. In ob nastopu nove vlade, ki je vodenje države prevzela sočasno z izbruhom krize, je bil politični načrt jasen: treba bo varčevati. Tudi v javnem sektorju. Nekaj tednov zatem, ko je postala ministrica, je povedala: "Spremembe kolektivne pogodbe bodo šle v smeri manjših izdatkov za plače v javnem sektorju. Če teh dogovorov ne bo mogoče doseči, lahko slednje uredimo z zakonom. Skrajni ukrep pa je tudi morebitno odpuščanje zaposlenih v javnem sektorju." Če bi se ministričina napoved uresničila, bi se v zgodovino slovenske politike vpisala kot ž elezna lady. Ne le zato, ker je gimnazijo obiskovala na železarskih Ravnah na Koroškem ("Bila je energična in karizmatična predsednica razredne skupnosti, ki je vedno pomagala sošolkam in sošolcem," se je spominjajo v razredu.) in ker je na železarskih Ravnah med letoma 1995 in 2000 vodila upravno enoto. Naziv "železna lady" pritiče političarkam, ki "lomijo" sindikalno gibanje.

Dvajset mesecev po napovedi o zniževanju plač je slika pričakovana: zaradi varčevalnih ukrepov del javnega sektorja - policija, denimo - grozi s stavko. Zdravniki so množično preklicali soglasje o dežurstvih. Zdravstvenemu sistemu že septembra grozi huda kriza. Konfliktu med vlado in zaposlenimi v javnem sektorju se je pridružil še politični konflikt. Ministrica za notranje zadeve in predsednica LDS Katarina Kresal je pred tedni pisala ministrici Irmi Pavlinič Krebs, sicer nekdanji podpredsednici sveta LDS in sedanji članici stranke Zares. Kolegici je očitala, da bo "zmanjševanje plač policistom povzročilo izrazito poslabšanje varnosti v državi in negativno vplivalo na integriteto policistov". Z večtedenskim zamikom je pismo ministrice za notranje zadeve, ki nosi datum 7. julij 2010, zavilo v javnost. Pač, ministrica za notranje zadeve je morala "interno" in širšo javnost prepričati, da se odločno bori za socialni položaj policistov - ne glede na to, da Irma Pavlinič Krebs izvaja sklep vlade, ne pa svojega zasebnega projekta. Mimogrede, 7. julij je datum, ko so do javnosti prišla ugibanja, ali bo odstopila z ministrske funkcije. Napoved njenega odstopa je sovpadel z odstopom ministra Lahovnika. Natančnejši opazovalci so tedaj opozarjali, da ni branila predsednika Zaresa Golobiča. Še ena sprotna opazka: korespondenca med Katarino Kresal in Irmo Pavlinič Krebs je nastala skorajda natanko leto dni po legendarni seji vlade, katere prenos se je znašel na svetovnem spletu. Ministrica za javno upravo je tedaj navajala številke, koliko ljudi je zaposlenih v policiji, ministrica za notranje zadeve je protestirala in dodala, da "valjda" ve, koliko je policistov, predsednik vlade pa je skušal žametno-hripavi glas ministrice za javno upravo preglasiti z besedami: "Ne, Irma. Počasi!" In Korošica je šefu zabrusila: "Nimamo se več kaj menit. Mi očitno, torej, smo v točki, ko lastnega sklepa ne bomo realizirali." Energično.

Irma Pavlinič Krebs je po poklicu pravnica. Leta 2008 si je za potrebe volilne kampanje omislila spletno stran z naslovom www.irmazakon.si . Na ljubljanski pravni fakulteti je diplomirala med prvimi v letniku, pri 23 letih. Čeprav je zaradi materinstva predavanja obiskovala zelo redko. Leta 1986 se je zaposlila na sodišču; najprej kot pripravnica, potem kot strokovna sodelavka. Vendar je službo v sodni veji oblasti leta 1989 končala in se kot šefica pravno-kadrovske službe za slabo leto dni zaposlila v slovenjgraškem Gorenju Fecro. Od tam jo je pot vodila na občino, kjer je vodila oddelek za upravne notranje zadeve. V strankarsko politiko je vstopila leta 2000, ko je na listi LDS kandidirala za poslanko državnega zbora. Kot podpredsednica parlamenta, ki mu je predsedoval njen sedanji šef Borut Pahor, je delovala umirjeno, a hkrati energično in s strogostjo, ki ni dovoljevala nobenih kreativnih interpretacij natančno določene procedure. Leta 2004, ko so šivi, ki so povezovali LDS, še pokali, se v parlament ni uvrstila. Pri odvetniku Mihi Kozincu je opravila pripravništvo, potem pa je v domačih Kotljah odprla svojo odvetniško pisarno.

Kot energično in nepopustljivo jo opisujejo tudi sindikalisti iz javnega sektorja. "Je kot stroj," pravi pogajalec z druge strani mize. "Ogromno govori," dodaja. Sindikalist Fidesa Konrad Kuštrin ji je očital celo, da je kot lajna. Bo res postala slovenska železna lady? Kot ministrica ima v rokah le škarje, platna pa ne. Železna lady - kar ni nujno kompliment - bo postala, če se bo tudi predsednik vlade obnašal kot železni kancler.

Iz Sobotne priloge