Tiskane izdaje
Ljubljana – Humanitarne organizacije so pripravljene na pomoč večjemu številu beguncev. A se odgovorni iz nekaterih organizacij bojijo, da Slovenci večjem navalu ne bomo kos.
Država je koordinacijo humanitarne pomoči zaupala največjim humanitarnim organizacijam Rdečemu križu Slovenije (RKS), Slovenski karitas in Slovenski filantropiji. Njihovi predstavniki so ves čas v navezi s slovensko vlado in z vodstvom Civilne zaščite.
Nataša Pirc Musar, predsednica Rdečega križa Slovenije, pa se kljub temu boji, kako bo, če se bo tudi pri nas ponovil begunski stampedo z madžarsko-srbske meje. »Kaj bomo storili? Bomo šli tudi mi nadnje z vodnimi topovi?« se sprašuje. »Vsi se bojimo, kako bo, ko bo 20.000 ljudi hkrati pritisnilo v našo državo. Kar pa se tiče humanitarne pomoči, smo pripravljeni. RKS je ponudil koordinacijo razdeljevanja pomoči beguncem tudi manjšim humanitarnim organizacijam in enako so storili tudi v Slovenski karitas. RKS ima 56 območnih združenj, imamo skladišča in Anina zvezdica, denimo, že vozi zbrano pomoč vanje.«
RKS pa ima tudi javna pooblastila za intervencije pri naravnih katastrofah in v vojnih razmerah. »Begunska problematika prav gotovo je javna katastrofa. Naša prva naloga je prva pomoč, zato je že v pripravljenosti kar 91 izurjenih ekip. V navezi smo tudi s predstavniki RK Hrvaške, Srbije, Makedonije, kjer so se že srečali z begunci, in vsi poročajo o zdravstvenih težavah beguncev,« je povedala Pirc Musarjeva in dodala, da se drugo javno pooblastilo RK nanaša na iskanje pogrešanih. »Prek centrale smo odgovorni, da združimo družine, ki se na takšnih poteh pogosto razkropijo.«
Pomoči državljanov bodo zelo veseli
Prostovoljci RK na vseh ravneh že intenzivno ukvarjajo s klasično humanitarno pomočjo s hrano, vodo in oblačili. »Karitas in mi imamo že pripravljenih vsak po 5000 paketov osnovnih potrebščin, moramo pa se zavedati, da naša skladišča ne bodo vedno polna. Ljudje imajo pomisleke, da pomagamo beguncem, domačim ljudem v stiski pa ne. Moram povedati, da so vsi prehranski paketi, ki smo jih prejeli iz EU in od organizacije FIHO, namenjeni izključno domačim potrebam. Od tam nismo vzeli niti litra mleka. Odprli smo poseben transakcijski račun za begunce, včeraj pa je glavni odbor RK interventno odobril še 20.000 evrov iz tako imenovanega sklada solidarnosti, ki je namenjen reševanju prav takšnih primerov. Danes smo že kupili 10.000 plastenk vode, 600 paketov pleničk, toaletni papir, higienske robčke in vreče za smeti, saj želimo, da naši prostovoljci spodbudijo begunce k pospravljanju smeti, ki jih bomo mi vozili na deponije. Ne bi hoteli, da za njimi ostanejo kupi smeti, kot denimo na Madžarskem ali v Srbiji.«
Tako kot v drugih humanitarnih organizacijah bodo tudi na RK zelo veseli pomoči državljanov, zlasti otroških kašic, energijskih ploščic, vode, prepečenca, toaletnih potrebščin, saj je med begunci, ki se približujejo naši meji, ogromno otrok in nihče ne more predvideti, kako se bo begunska problematika razvijala v prihodnjih dneh.
RK ima, poleg kapacitet civilne zaščite, v pripravljenosti dodatna ležišča in šotore za 4500 ljudi, svojih počitniških objektov pa niso vključili v program, ker v njih vse leto potekajo obšolske dejavnosti za domače otroke. Pirc Musarjeva je dodala še: »Upam, da se naša vlada in Bruselj zavedata, kaj pomeni pritok po 10.000 ljudi na dan. Naj gredo v Gevgelijo pogledat, kako je to videti. Čeprav je med begunce pomešanih tudi nekaj ekonomskih migrantov, humanitarni delavci ne bomo delali razlik med njimi.«
Enako razmišljajo tudi v Slovenski karitas. Njen predstavnik Peter Tomažič nam je povedal: »Že pred časom smo ljudi pozvali k zbiranju pomoči in v ta namen odprli posebna skladišča v Mariboru, Celju in v Ljubljani. Zbiramo vodo, prepečenec, suho sadje, ribje ali halal konzerve, plenice, higienske potrebščine, od oblačil pa le lažja, takšna, v kakršnih ljudje lahko potujejo.« Karitas je na terenu že organizirala precej prostovoljcev in jih opremila s potrebnimi informacijami. »Položaj se spreminja iz minute v minuto. Želimo biti čim bolje pripravljeni, nikoli pa ne bomo dovolj. Prostovoljce smo opremili tudi s slovarjem osnovnih izrazov, da bodo znali z njimi skomunicirati njihove potrebe in jih usmeriti na prava mesta.«
»Lokalne skupnosti bodo morale stopiti skupaj«
Karitas deluje z roko v roki z upravo za zaščito in reševanje ter s policijo. Tomažič pravi, da se sproti odzivajo na potrebe: »Treba bo improvizirati. Tudi če bo treba zagotoviti dodatne namestitvene kapacitete za te ljudi. Že zdaj so se nam oglasili iz nekaterih samostanov, ki bi bili pripravljeni poskrbeti za begunce. Ampak te stvari moramo prepustiti uradnim državnim organom, ki morajo ravnati po svojih postopkih, mi pa smo jim ves čas na voljo, da nas vključijo. Že prvega dne se je v Brežicah pokazalo, da je nujno poskrbeti za napise v arabščini. Ljudje potrebujejo informacije, kajti najhujša zanje je negotovost. Vsekakor je bolje, da imamo pripravljene preveč pomoči kot premalo. Lokalne skupnosti bodo morale stopiti skupaj, pri čemer sploh ni pomembno, s katere organizacije je posamezni humanitarec.«
V humanitarnem društvu Adra Slovenija je te dni zelo živahno. Predsednik izvršnega odbora Zmago Godina je povedal, da so njihovi prostovoljci že v Brežicah, kjer pomagajo predstavnikom civilne zaščite: »Ravno danes smo tja poslali tudi prvo pošiljko materialne pomoči, intenzivno zbiramo tudi finančna sredstva, da se bomo čim hitreje lahko odzvali na konkretne potrebe beguncev. To nam omogoča največjo fleksibilnost.«
Država bi morala vsaki humanitarni organizaciji dodeliti svojo vlogo in odgovornost, da si ne bi hodili po prstih. Verjamem, da se bo koordinacija vzpostavila na terenu.«
Tudi v Zvezi prijateljev Slovenije se, po besedah sekretarke ZPMS Ljubljana Moste-Polje Anite Ogulin, že pripravljajo na povečan prihod beguncev: »Pripravljeni smo z vsemi resursi, s katerimi pomagamo tudi državljanom Slovenije – s hrano, oblačili, pri osnovni higieni, za kar bi morala poskrbeti že država, otrokom in njihovim staršem pa bomo zagotovili tudi psihosocialno pomoč. Družinam, ki bodo ostale v Sloveniji, bomo pomagali pri integraciji, otrokom pa zagotovili učno pomoč.«
Ogulinova kot predana humanitarka vidi v teh razmerah velik problem: »Kako uskladiti vsakodnevno humanitarno pomoč slovenskim družinam, ki jo potrebujejo, s pomočjo beguncem? Ob reševanju zadnjih nikakor ne smemo pozabiti domačih težav. Mi smo beguncem pripravljeni pomagati z vsem, kar imamo, a humanitarni delavci ne moremo vzeti vsega z ramen pristojnih državnih institucij. Opozorila bi tudi na to, da se je na dolgi poti med begunce pomešalo že kar lepo število ekonomskih migrantov in ni prav, da begunske matere z otroki enačimo s tistimi, ki so na poti zgolj za boljšimi priložnostmi.«
Ob 10. uri bomo objavili reportažo z meje med Slovenijo on Hrvaško.
