Zemljiška kriminalka vrnjena na sodišče

Celje – Nekdanja župan in podžupan Braslovč Marko Balant ter Vinko Drča bosta kljub oprostilni sodbi morala na sodišču znova pojasniti, kako je 140 hektarov kmetijskih zemljišč lahko postalo zazidljivih. Če bosta v drugo spoznana za kriva, lahko zaradi zlorabe položaja za nekaj let pristaneta v zaporu.

Višje sodišče je oprostilno sodbo za Balanta in Drčo razveljavilo že decembra lani, zato je okrožno državno tožilstvo v Celju prejšnji teden sodišče pozvalo, naj vendarle začne ponovno sojenje.

Balant in Drča sta se na zatožni klopi znašla zaradi prostorskega reda, s katerim je leta 2008 občina 140 hektarov najboljših kmetijskih zemljišč spremenila v stavbna, pri čemer je podžupan s prodajo svoje parcele dobro zaslužil.

Da gre za sporno spremembo je postalo jasno, ko je občan, ki se je spraševal, kako lahko njegova soseda gradi na kmetijskem zemljišču, skupaj z županovim sorodnikom zadevo prijavil policiji in tožilstvu ter kmetijskemu ministrstvu. Od tam je zadeva romala na ustavno sodišče, ki je julija 2012 odpravilo del prostorskega reda, tako da na okoli 90 parcelah od skupno 340 gradnja ni bila več možna.

Do takrat je bilo prodanih kar nekaj parcel in nekatere so tudi pozidali. Policiji in tožilstvu je v oči padla prodaja kmetijskega zemljišča v lasti nekdanjega podžupana Drče. Zemljišče, za katerega je leta 2001 plačal dobrih 13.300 evrov, je po spremembi namembnosti prodal za 153.000 evrov več, poleg tega se je za prodajo dogovarjal in celo podpisal predpogodbo, ko je bilo zemljišče še kmetijsko. Župan Balant pa je občinskemu svetu dal v potrditev prostorski načrt, čeprav je vedel, da ni usklajen z mnenji ministrstev. Tožilstvo ju je zato obtožilo zlorabe položaja.

Na sodišče tudi Podobnik?

Sodni postopek na okrožnem sodišču se je vlekel do jeseni 2014, ko je sodnica Romana Gradič Balanta in Drčo oprostila vseh obtožb. Sledila je mnenju njunih zagovornikov, da je bil sklep ministrstva za okolje (MOP) decembra 2007 tako napisan, da ga Balant in Drča s svojima srednješolskima izobrazbama nista mogla razumeti. Kljub temu danes Balant sedi v občinski komisiji za normativne akte. S prostorskim redom se je mudilo, saj je Drča nenazadnje v predpogodbi kupcu obljubil, da bo zemljišče do leta 2008 zazidljivo. Ker občina pojasnila MOP o sklepu ni dobila, so januarja 2008 zanj prosili uslužbenca na MOP Dušana Janeza Gačnika, ki je sporočil, da so sporna zemljišča zazidljiva. Tožilstvo je ves čas zagovarjalo, da Gačnik za taka mnenja sploh ni bil pristojen, zato je bil tudi soobtožen, vendar je še pred koncem postopka umrl.

Tožilstvo je bilo po oprostilni sodbi zgroženo, kot je takrat dejala tožilka Katja Kunej, je šlo v braslovškem primeru za šolski primer zlorabe položaja. Njeni pritožbi je višje sodišče ugodilo, prvostopenjskemu sodišču očitalo bistvene kršitve določb kazenskega postopka in poslalo zadevo v ponovno odločanje z novo sodnico. Sodišče naroka za zdaj še ni razpisalo. Obramba bo zagotovo vztrajala pri dosedanjih navedbah. Balantova zagovornica Jasmina Gričnik je že napovedala, da bo zahtevala ponovno izvedbo vseh dokazov in zaslišanje prav vseh prič, kar pomeni, da sojenja ne bo kmalu konec, verjetno bo moral ponovno pričati tudi takratni okoljski minister Janez Podobnik.

Tožbe proti občini

Občina je v začetku leta 2013 začela postopek, da bi na zemljiščih, ki so bila po odločitvi ustavnega sodišča nezazidljiva, spet omogočili gradnjo. Za koliko hektarov zemljišč natančno gre, ni znano, ker občina vodi posamezne primere po pobudah, vsaka pa ima lahko več parcelnih številk. 17 pobud je bilo umaknjenih, tam torej kmetijska zemljišča ostajajo, 23 pobud je bilo pozitivno rešenih, torej je gradnja omogočena. Tak prostorski red je bil potrjen januarja lani. Med parcelami, kjer je po novem znova možno graditi, je tudi zemljišče zakoncev Dražnik.

Dražnikova sta kupila zazidljivo zemljišče, ko pa sta želela začeti graditi, to zaradi odločitve ustavnega sodišča ni bilo več možno. Nato sta si postavila prizidek k hiši staršev, občino in prodajalca zemljišča pa tožita za odškodnino. Pravda se bo zaključila predvidoma prihodnji mesec. V Braslovčah so bolj ali manj prepričani, da sta občinska funkcionarja želela le ureditev zemljišč za obrtno-gospodarske dejavnosti, širitev šole, športna igrišča in prometno ureditev ter stanovanjsko pozidavo, in da je njun pregon nesmiseln. Danes nadaljujejo postopke za spremembo namembnosti za tista zemljišča, ki še vedno niso zazidljiva. Obenem pa prav zaradi izgube kmetijskih zemljišč, v občinskem odboru za kmetijstvo in razvoj podeželja sedi tudi Vinko Drča, nasprotujejo gradnji tretje razvojne osi.