Ženske v politiki: Kdaj premierka ali predsednica države?

Ljubljana – Številne organizacije in stranke so ob današnjem dnevu žensk opozorile na razmeroma skromno zastopanost žensk v politiki, ki je bistveno nižja kot v nekaterih drugih evropskih državah. Od 90 poslancev v slovenskem parlamentu je 13 žensk: deset iz SD, dve iz SDS in ena iz Zaresa, torej predstavljajo dobrih 14 odstotkov izvoljenih v državnem zboru, kar Slovenijo postavlja na 81. mesto po tem merilu na svetu. Na Švedskem jih je 45 odstotkov, na Nizozemskem, Finskem, Norveškem in v Belgiji pa okoli dve petini. Evropski parlament ima približno 35 odstotkov članic, država z največjim deležem zastopanosti žensk v zakonodajni veji oblasti pa je Ruanda, kjer je 56 odstotkov poslank.

»Nekoč sem dejal, da bi v Sloveniji lahko imeli predsednico države ali predsednico vlade. Danes to trdim še z večjim prepričanjem,« je izjavil predsednik Slovenske ljudske stranke Radovan Žerjav, ki se zavzema za pozitivno diskriminacijo žensk, ki bi imela za posledico povečanje števila kandidatk na volitvah. »Uravnotežena zastopanost, zlasti ko govorimo o državnem zboru, kjer se sprejemajo nekatere najbolj pomembne odločitve, ki zadevajo nas vse, ne bi smela biti zgolj stvar sistema kvot, temveč jasne samoumevnosti. Tovrstna samoumevnost pa lahko najde svoje mesto zgolj v svobodnem okolju, kjer prevladuje visoko razvita politična in osebna kultura, in kjer ni prostora za strah, predsodke ali stereotipe,« je ob včerajšnjem prazniku sporočila ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal, ena od šestih ministric v vladi.

Zakaj se zdi, da je politika moška zadeva?

»Po eni strani so ženske, med katerimi bi lahko politične stranke in drugi iskali kandidatke za politiko. Ko pogledamo politiko samo, pa vidimo, da jih tam ni. Vprašanje je, ali se res ne odločajo zanjo ali se pri tem srečujejo z dodatnimi ovirami, s katerimi se moški ne in zato ostajajo zunaj. Ena takih ovir je skrb za družino in otroke, ki se še vedno tradicionalno bolj pripisuje ženskam, potem je prevladujoča politična kultura, ki politiko v večji meri vidi kot stvar moških, tretji dejavnik je vprašanje vrednotenja enakosti moških in žensk v naši družbi nasploh,« je analizirala dr. Milica Antić Gaber iz oddelka za sociologijo filozofske fakultete, ki se raziskovalno ukvarja z vprašanji enakosti. Izpostavila je še en vidik – ženske, ki so uspešne v svojih poklicih, težko zapustijo svoja delovna mesta in se soočijo s tveganjem vstopa v polje politike, ki ima, kot kažejo javnomnenjske raziskave, nizek ugled v družbi, saj ne vedo, kako se bodo kasneje vrnile nazaj v svoje poklice. »Znano je, na primer, kaj se je dogajalo nekaterim novinarkam, ki so poskušale pokukati v to polje.«

Dr. Milica Antić Gaber meni, da v Sloveniji potenciala na strani žensk, ki bi lahko zasedle mesto predsednice vlade, ne manjka. »So na obeh ideoloških spektrih, nekatere so že v politiki, hkrati pa so ženske nasploh v družbeni strukturi izobražene, zaposlene, vidne v javnem prostoru, nastopajo v javnih diskusijah, so v strankah. Potenciali so, ali bo v strankah prišlo do tega, da bodo kakšno od teh začeli »delati« za to vlogo, je pa drugo vprašanje. Ali bi politični prostor sprejel predsednico vlade? Mislim, da bi,« je strnila sociologinja, ki trenutno pripravlja raziskavo o usklajevanju zasebnega življenja in javnega angažmaja žensk v slovenski politiki.