Zgodba brez konca

Minister za zdravje Andrej Bručan je bil na, manj kot četrt ure trajajoči tiskovni konferenci, videti zadovoljen.

Objavljeno
02. avgust 2006 22.07
Diana Zajec, novinarka notranjepolitične redakcije Dela
Minister za zdravje Andrej Bručan je bil na, manj kot četrt ure trajajoči tiskovni konferenci, videti zadovoljen. Kako tudi ne, saj je pripeljal do konca zgodbo o operacijskih mizah, vredno pisca znanstvenofantastičnih scenarijev, ki pa bi mu zgodbo najverjetneje zavrnili, češ da je v njej toliko neverjetnih preobratov, da jim ni mogoče slediti, še manj pa jih jemati resno.

Tudi v štoriji z operacijskimi mizami končnemu razpletu še ni videti konca. Res je sicer, da bo resorni minister že jutri z izbranim (najcenejšim) dobaviteljem podpisal pogodbo o nakupu 336 milijonov tolarjev (z ddv) vrednih osemnajstih operacijskih miz s pripadajočo opremo, ki bo podjetju zagotovila dober posel. Dobavi in montaži opreme bo pač sledilo tudi dolgoletno servisiranje, ki obeta dolgoročno nadvse soliden posel.

Zaradi izgube takšnega projekta – potem ko ga je v prejšnjem postopku imel že tako rekoč v rokah kot tedaj edini pravilni, na koncu pa s presojo državne revizijske komisije spoznan kot neustrezni ponudnik – se bo v odškodninsko tožbo spustil Sanolabor. V Medicoengineeringu se ravno tako pospešeno posvetujejo z odvetniki, pravico bo, kot pravi, zahteval tudi Mollier, saj je bil v zadnjem obdobju deležen resnih šikaniranj. Trije neizbranci nikakor še niso rekli zadnje besede.

Da zadeva ni enostavna, se potrjuje na različnih ravneh. (Ne)skrbnost pri nabavi medicinske opreme, predvsem operacijskih miz, vse od od leta 2000 dalje bo vzelo pod drobnogled računsko sodišče. Pri tem mu bodo v krepko oporo tudi dosedanji izsledki komisije za boj proti korupciji, ki je računskemu sodišču že v sredo posredovala dosedanje ugotovitve, ki zagotovo niso tako lepe, kot je bilo slišati v odmevnih medijskih izjavah v zadnjih nekaj mesecih pa tudi prej. Vsi ti podatki se zbirajo tudi na tožilstvu.

Skratka, zadeva, ki se najbolj neposredno tiče zaposlenih v zdravstvu in bolnikov, ni nedolžna. V procesu, ki vodi do operacijske dvorane, je namreč še vedno toliko poti in stranpoti, da bo enkrat za vselej treba postaviti prave smerokaze, kršiteljem pa dopovedati, da v tej zgodbi nimajo (več) kaj iskati.

Preberite si v četrtkovem tiskanem Delu